Marsikdo se še zagotovo spomni, da so se v preteklosti večkrat pojavile ideje, da bi pred Izolo zgradili umeten otok, na samih skicah pa se je najprej pojavljal v obliki solze in pa tudi delfina. Bolj konkretno se je o samem projektu na široko razpravljalo leta 2018 ob napovedi regijskega prostorskega načrta za območje okoli nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo. Takrat je izolska občina izrazila tudi namero, da bi material od gradnje drugega tira med Divačo in Koprom uporabili za gradnjo okoli štiri hektarje velikega otoka pred zalivom Viližan. Medtem ko so prednosti tega projekta takrat videli številni občani, prav tako mu je bila naklonjena tudi država, pa so bili bolj skeptični okoljevarstveniki. Čas je tekel in od takrat je minilo že šest let, otoka še vedno ni, material od drugega tira pa je končal na drugi lokaciji. Na Občini Izola smo se pozanimali, kje se je 'zataknilo', da je projekt ostal v predalu in pa če morda razmišljajo, da bi ga ponovno obudili.
OTOKA PRED IZOLO ŠE VEDNO NI: Preverili smo, kje se je 'zataknilo', da je projekt ostal v predalu
Izola
Umestitev otoka v morje pred Izolo sega v čas pred opustitvijo prometa na priobalnem pasu med Izolo in Koprom ter pred izgradnjo predora Markovec. Na Občini Izola so nam povedali, da se je ideja o otoku na začetku oblikovala kot združitev rešitve problematike deponiranja materiala s koristmi izgradnje nove turistične zanimivosti za sprostitev, zabavo in druženje: "Skozi leta je raslo zavedanje o tem, da se bo ta projekt, če bi prišlo do njega, načrtoval in izvajal bistveno drugače."
V prostorskih aktih Občine Izola je izolski otok naveden od leta 2004, in sicer kot objekt v morju. So pa prostorski akti za nadaljevanje načrtovanja objekta v morju predvidele številne študije. "Gradnja otoka in ureditev celotnega območja zelenih rekreativnih površin med Izolo in Koprom je predvidena tudi v drugih prostorskih načrtih in strategijah. Na regionalnem nivoju je otok načrtovan in obravnavan v projektu CAMP – Programu upravljanja z obalnim območjem Slovenija (2005) in v projektu Oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti morskega okolja in obale Jadrana (2014). Slovenski jadranski otok je vpisan tudi v Resolucijo o nacionalnih projektih za obdobje 2007–23," so navedli.
Ena od idejnih zasnov ureditve lagune Viližan iz leta 2014
Občina Izola in Mestna občina Koper (MOK) sta leta 2018 začeli s postopkom priprave Regionalnega prostorskega načrta (RPN), v katerem so bile med drugim predvidene turistične, rekreativne, zelene in kulturne površine na območju novo umeščenega otoka, vendar pa po navedbah izolske občine priprava RPN ni več aktualna.
"Občina Izola je leta 2018 pripravila tudi Študijo umestitve otoka v Viližanskem zalivu s prostorskega in gospodarskega vidika – pobuda za OPPN skupnega pomena. Takratno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ministrstvu za okolje in prostor poslalo predlog za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena v okviru OPN. Do podpisa dogovora o nadaljevanju priprave in sprejema občinskega podrobnega prostorskega skupnega pomena ni prišlo," so pojasnili. Razloga, zakaj ni prišlo do podpisa, pa niso navedli. Prav tako niso navedli, kakšen je bil razlog, da projekt iz leta 2018 ni zaživel.
So pa ob tem dodali, da se je urejanje priobalnega pasu med Koprom in Izolo v kasnejših letih nadaljevalo po drugače zasnovanem postopku, v katerem otok ni predviden.
Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo je vsebovala tudi umetni otok.
Leta 2019 sta bili narejeni dve idejni zasnovi otoka, ki so ju pripravili študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo. Pri pripravi idejnih zasnov so sledili takratni ideji, da otok ne bi bil samemu sebi namen, ampak da bi deloval v funkciji razvoja mesta in da bi stal na plavajočih strukturah, kar bi predstavljalo bistveno manj agresiven poseg v morsko okolje. Umestitev dodatnih površin na morju bi šla z roko v roki z ozelenitvijo in revitalizacijo celotnega območja.
Kot smo že omenili v uvodu, se je na skicah izolski otok pojavil tudi v obliki delfina. Tega sta leta 2005 na koprski urbanistični delavnici, ki je bila namenjena urejanju obale med Koprom in Izolo, predstavila Franci Steinman, redni profesor za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in raziskovalec Leon Gosar. Kot je takrat pisal časnik Delo, je obliko delfina otok dobil zato, da bi že zasnova opozarjala na njegovo antropogenost, deloma tudi zato, ker bi bila njegova obala bolj razčlenjena, oblika pa naj bi otoku pomagala učinkoviteje kljubovati nekaterim najmočnejšim vetrovom.
Občina Izola je leta 2018 izrazila namero, da bi material od gradnje drugega tira med Divačo in Koprom uporabili za gradnjo otoka.
Otok je še v prostorskih aktih, to pa je zaenkrat tudi vse
Na naše vprašanje, če razmišljajo v smeri, da bi projekt izgradnje umetnega otoka pred Izolo ponovno obudili in poskušali realizirati, so nam na izolski občini odgovorili, da danes otok ostaja in se načrtuje v strateških prostorskih aktih občine.
"Tudi Pomorski prostorski plan Slovenije (PPP) iz leta 2021, ki je občinskim prostorskim aktom nadrejeni akt, opredeljuje otok kot dopustno ureditev, v njem pa ni lociran izključno na območju občine Izola. Na prvotno predvideni lokaciji je izvzet iz PPP, ker do priprave osnutka tega prostorskega plana niso bile pripravljene strokovne podlage, na osnovi katerih bi bilo mogoče presoditi vpliv izvedbe otoka na okoljske cilje ter skladnost izvedbe s predpisi s področja voda," so še navedli v odgovoru.
Komentiraj
Vse gre po začrtanem planu.
OPN so preko umetne cvilne iniciative in falširanem referendumu dokončno pokopali.
Postavili so nove vladarje, ki pridno prodajajo občinske parcele premožnim "ljubljančanom".
Degradirano območje Ampelea pa ostane degradirano, kar odgovarja izolskim plenilcem še iz časov Hilde Tovšak.
V vsaki normalnem istrskem mestecu bi že pred desetetji poskrbeli, da se mrtvo tovarno,ladjedelnico, umazano parkiriše jaht in ostalo šaro izbriše in se kraj uredi tako, kot se spodobi za nek istrski turistični kraj.
Za to sploh ne rabi posebnega projekta.
Bagerji zrušijo, kamioni odpeljejo škovace, naredi se lepe pešpoti, posadi se borovce, uredijo se kopališča in magari se postavi
kako restavracijo, hotelček, tudi fitnes če hočete.
Izola ne rabi fantazijskih projektov, ker so taki projekti ustvarjeni samo zato, da se jih ne bo nikoli izvedlo.
Med tem pa si vedno pristotna peščica planšarjev mane roke.
Ne to pa ne.
Raje so Šturli vozili na Šared.
Tako bo nekega dne vse zgrmelo proti Izoli