Tako imenovana afera s konjskim mesom jasno kaže, da je potreben strožji javni nadzor nad kakovostjo in ne le nad varnostjo prehranskih izdelkov, so danes sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Izpostavili so tudi potrebo po ostrem nadzoru nad sledljivostjo, nad označevanjem in informiranjem potrošnikov o izvoru prehranskih izdelkov.
Konec januarja je v Veliki Britaniji izbruhnila afera, potem ko so v izdelkih, označenih kot goveji, našli konjsko meso. Na ZPS menijo, da so sedanja zakonodaja in načini označevanja ter informiranja potrošnikov glede izvora živil nesprejemljivi. Tako se pridružujejo stališču evropske potrošniške organizacije BEUC, da morajo imeti meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter vsa enovita nepredelana ali predelana živila zapisano informacijo, iz katere države so.
Dodatno na ZPS predlagajo, da se označuje tudi izvor surovine, ki predstavlja več kot 50 odstotkov izdelka, in da oznaka izvora ali porekla pomeni kraj, kjer je bilo živilo ali hrana pridelano ali vzrejeno. Jasno in nedvoumno mora biti označena tudi država, kjer je bilo živilo predelano ali pakirano, poudarjajo.
"Tak način označevanja živil bo potrošniku omogočil ozaveščeno izbiro, inšpektorjem olajšalo preverjanje izvora in sledljivosti, v prehranski verigi pa bo vsak člen te verige moral biti pozoren na izvor surovin in sestavin," v sporočilu za javnost poudarja predsednica ZPS Breda Kutin. "Zavajanje potrošnikov zaradi ponarejenih izdelkov oziroma goljufije in zavajanja pri označevanju je nedopustno, pa četudi ni nevarnosti za tveganje zdravja potrošnikov," še dodaja.
Prvi podatki o prisotnosti konjskega mesa v izdelkih so bili znani že v januarju. Po podatkih, objavljenih v četrtek, je bilo ugotovljeno, da je bila v Veliki Britaniji odkrita sporna zamrznjena lazanja po naročilu francoskega podjetja izdelana v Luxemburgu. Surovina pa je bila iz Romunije kupljena preko ciprskega in nizozemskega posrednika, prodana pa v Belgijo, na Dansko, Irsko, v Francijo, Nemčijo, Hongkong, Švedsko in Veliko Britanijo. Analize na Irskem pa so pokazale prisotnost konjskega mesa v zmletem mesu hamburgerjev, ki so bili izdelani na Poljskem.
"Očitno je, da je tako razvejano verigo zelo težko nadzirati, sledljivost je razdrobljena, ugotavljanje izvora pa zaradi zakonodaje oteženo. Po evropski zakonodaji namreč podjetju, ki je naročilo izdelavo lazanje pri izbranem proizvajalcu, ni potrebno vedeti, od kod je prišlo meso oziroma mesni pripravek," izpostavlja Kutinova.
Morda je v Sloveniji veriga nekoliko krajša, vendar morajo slovenski inšpektorji z vse manjšimi sredstvi nadzirati preko 70.000 registriranih pridelovalcev in predelovalcev ter trgovcev z mesom. "Zato je pomembno, da se redno izvaja tudi potrošniško primerjalno testiranje, ki ne le validira uspešnost javnega nadzora, temveč nastavlja ogledalo proizvajalcem in predvsem nudi potrošnikom neodvisne, objektivne informacije o določenem izdelku," so še prepričani na ZPS.
Urad RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin sicer zagotavlja, da sporni izdelki iz "konjske afere" niso bili distribuirani na slovenski trgu. ZPS potrošnikom kljub temu svetuje, da naj kupujejo meso in mesne izdelke pri registriranih mesarjih in trgovcih. Pred nakupom naj se pozanimajo tudi o izvoru ali poreklu izdelka.
Sorodne vsebine: