Denis Beganovič, Paolo Rossi in David Morgan 

Tako kot Morgan in Beganovič nista le glasbenika, ampak v predstavi priložnostno tudi igralca, tako kot tudi sama predstava ni zgolj komedija, ampak aktualno družbeno-politična tragikomedija. Gre za kraško odisejo nekega komika, ki pod vplivom halucinogene gobe (psilocibina) išče lastno odrešitev. Vse to pa Rossi pripoveduje kot scenarij za film, ki ga namerava tudi res posneti.

Zakaj se predstava imenuje L´amore e il cane blu (Ljubezen in pes modre barve)?

Modri pes zato, ker se ta nekajkrat pojavi v predstavi. (Smeh) Res je malce čuden naslov. Na to vprašanje ponavadi dajem zelo različne odgovore. Bistvo pa je, da je ljubezen skozi različne faze življenja drugačna.

V Sloveniji vas poznamo vas predvsem kot televizijskega komika. Ta predstava pa ni le komična. Vpetih je veliko metafor, življenja, politika, družbe oziroma kar časa, v katerem živimo.

To je zame neke vrste povratek na začetek. Takšni so bili moji prvi nastopi, vedno nihajoči med komičnim in dramatičnim, med smešnim in žalostnim, med romantičnim in nasilnim. Sedaj je vse skupaj bolj zrelo.

Nam lahko malce več poveste o halucinogeni gobi, ki je rdeča nit te zgodbe?

Psilocibina je res halucinogena goba, ki raste na Krasu, ampak samo na kravjih iztrebkih.

Ste jo vi poskusili?

(Smeh) Ne, nisem, sem pa veliko slišal o njenih efektih. Morda bo še čas za to ...

Kje ste spoznali Davida in Denisa, da sta se priključila v glasbeno skupino I virtuosi del Carso, ki vas spremlja?

Vse skupaj se je pričelo z Denisom, ki sem ga že poznal, nato smo iskali bobnarja in on je predlagal Davida. Z njima sem res zelo zadovoljen, kot tudi s celo skupino. So res odlični glasbeniki, zelo dobro pa se znajdejo tudi na gledališkem odru.