Ob vodilnem partnerju, Občini Piran, so soglasno podporo kandidaturni knjigi dali tudi občinski svetniki ostalih treh istrskih občin - Kopra, Izole in Ankarana -, podporo projektu pa so izrazili na italijanski strani tudi v občinah Trst in Milje ter na hrvaški strani Istrska županija s sedmimi občinami in mesto Opatija.

Vodja kandidature Martina Gamboz je poudarila, da so projekt izdelali participatorno ter v povezavi z občani, kulturnimi operaterji in umetniki s tega območja. S projektom želijo vnesti večplastne spremembe, od dojemanja širšega istrskega območja brez meja do krepitve, tudi finančne, umetnikov, kulturnih operaterjev in mladih znanstvenikov ter drugačno dojemanje sočloveka.

Gambozova je pojasnila, da so po sklepu vlade, da bo projektu EPK 2025 namenila deset milijonov evrov, okrnili svojo prijavo, tako da je operativni stroškovnik njihove kandidature zdaj okoli 26 milijonov evrov. Je pa ob tem opozorila, da "če ni dovolj sredstev, ni velikih razvojnih projektov".

Ne glede na uspešnost kandidature Pirana za EPK pa bo dediščina projekta zagotovo izdelana skupna strategija na področju kulture za vse štiri obalne občine, je še dodala.

Piranski župan Đenio Zadković je izpostavil, da je esenca projekta evropska, saj da gre celo za "model, kako bi naj živela moderna Evropa". "To je dejansko zgodovinski trenutek in za nas Istrane velika stvar," je dodal župan in med konkretnimi projekti, ki so predvideni v okviru kandidature, izpostavil naložbo v palačo Trevisini, kjer si želijo vzpostaviti glasbeni center.

Tudi iz ust ostalih županov je bilo slišati mnogo besed o sožitju in preseganju meja. "Evropski uniji lahko ponudimo več Evropske unije, kot jo dejansko sama predstavlja," je koprski župan Aleš Bržan ponazoril, kako v istrskem prostoru živijo v sožitju in prepletu kultur.

Župan Ankarana Gregor Strmčnik je poudaril, da istrski župani nimajo pristojnosti za odstranitev tehničnih ovir na meji, "je pa ravno takšen projekt s področja kulture tisti projekt, ki pelje v pot izboljšanja družbenih odnosov, večjega spoštovanja med ljudmi, da ograje na mejah niso več potrebne".

S pomočjo EPK si po besedah izolskega župana Danila Markočiča obetajo večjega povezovanja med občinami, pa tudi pomoči pri izvedbi konkretnih investicij, kot je ureditev bodočega kulturnega centra, za potrebe katerega je občina že odkupila zemljišče.

Predstavitve se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki v kandidaturi Pirana vidi "veliko priložnost za to, da bodo ljudje spoznali to čudovito območje".

Na ministrstvu za kulturo so medtem potrdili, da je vseh šest mest, ki so napovedala kandidaturo za EPK - poleg Pirana še Kranj, Lendava, Ljubljana, Nova Gorica in Ptuj - tudi oddalo prijavo.