Lani spomladi so člani KS Piran idejo predstavili piranskemu županu Đeniu Zadkoviću in nekaj članom kabineta kot enega od ciljev "revitalizacije Pirana", Davorin Petaros pa je pobudo, da bi se gledališče Tartini dalo v najem, podal tudi na zadnji seji občinskega sveta.

"Gledališče lahko zaživi, če nam bo dostopno, pod budnim očesom lastnika in s sodelovanjem akterjev lokalne skupnosti," pravi predsednica KS Piran, Zora Mužinić, ki dodaja, da zaprt teater, kljub prenovi, podlega zobu časa in z različnimi izgovori ostaja nedostopen in vsem v škodo.

Zora Mužinić

"Maloštevilni dogodki, katerih akterji so domači glasbeniki, gledališka skupina, predstave društev ipd., ga kljub znanim demografskih spremembam in nevšečnostmi z dostopnostjo napolnijo do zadnjega kotička," poudarja Mužinićeva, ki meni, da je za skupnost odprt, delujoč teater pomemben povezovalni in mestotvoren prostor, samo v takem pa se lahko razvijajo kulturni utrip, sožitje in dialog skupnosti.

Informacije o pobudi na občinskem svetu so potrdili tudi na Občini Piran, kjer pravijo, da se bodo v prihodnosti do nje opredelili. "Gre namreč za kompleksno vprašanje, na katero bo treba poiskati dokončen odgovor s pomočjo številnih deležnikov," so zapisali v občinski službi za odnose z javnostmi.

Z Gledališčem Tartini Piran trenutno upravlja javni zavod Avditorij Portorož. Namenjeno je koncertom, gledališkim predstavam, recitacijam, večmedijskim predstavam, simpozijem, konferencam ipd. Z demontažo stolov je prizorišče primerno tudi za plesne prireditve, sprejeme in gala večerje.

Gledališče Tartini Piran sicer sodi med najkakovostnejše spomenike meščanske kulture v Piranu. Oder meri 80 kvadratnih metrov, v parterju dvorane je nameščenih 180 sedežev, na balkonu, v ložah in na galeriji pa še 83 sedežev. Sedišč je tako skupaj 263.