Pljučnica letno terja okoli 1,3 milijona smrti in je odgovorna za skoraj 20 odstotkov smrti otrok. Je številka ena med povzročitelji smrti otrok, mlajših od pet let, navajajo na spletni strani svetovne koalicije za boj proti pljučnici pri otrocih.

"Pljučnica se lahko prepreči in tudi ozdravi. Vseeno je že predolgo vodilni vzrok za smrti otrok. Vemo, kako jo zdraviti in preprečiti, in na tem področju je bil storjen že velik napredek - a moramo storiti še več. Okrepiti moramo ukrepe, ki dokazano delujejo proti pljučnici, in zagotoviti, da dosežejo vsakega otroka, ki jih potrebuje," pravi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

Ukrepi, ki so se izkazali za uspešne pri obvladovanju pljučnice, so širok dostop do cepiv, ustrezno zdravljenje z antibiotiki ter izboljšanje higiene. Prav tako je med ukrepi priporočena promocija dojenja, redno umivanje rok in uporaba čistih štedilnikov za zmanjšanje onesnaženosti zraka v prostoru. Mnogi ukrepi za preprečevanje pljučnice hkrati preprečujejo tudi bolezen, ki je druga na lestvici vzrokov za smrtnost otrok - drisko. S temi ukrepi bi po mnenju WHO in Unicefa zmanjšali število smrti otrok zaradi pljučnice za dve tretjini.

Tudi poceni antibiotiki so težko dosegljivi

Antibiotiki, kot je amoksiclin, so eni najpreprostejših in najcenejših metod zdravljenja pljučnice, navajajo v svetovni koaliciji proti pljučnici pri otrocih. Kljub temu pa so ti antibiotiki na voljo manj kot tretjini otrok, pri katerih sumijo pljučnico. Le zanemarljiva manjšina jih prejme amoksicline v obliki, ki je primerna za majhne otroke - tableta, ki se raztopi v zelo mali količini tekočine ali materinega mleka.

Čeprav je zaradi vlaganja v preprečevanje in zdravljenje otrok proti pljučnici število smrti otrok zaradi te bolezni v zadnjem desetletju bistveno upadlo, ostaja dostop do zdravljenja nedosegljiv za mnogo otrok v državah v razvoju. Prvi korak do ustrezne preskrbe cepiv in zdravil otrokom je povečanje števila zdravstvenih delavcev na terenu, ki so za mnogo otrok prva in edina povezava z zdravstveno oskrbo. WHO ocenjuje, da je trenutno vsaj milijon premalo takšnih delavcev, predvsem v Afriki in delih Azije.