Potem ko so končno ugotovili identiteto ženske, ki so jo gorski reševalci našli na težje dostopnem delu otoka Krk in za katero je nato njena sestra povedala, da je priznana izdelovalka nakita, je zdaj Slovakinja, ki je dolga leta živela v Združenih državah Amerike, spregovorila tudi sama. V intervjuju za enega izmed slovaških medijev je razkrila, da je spoznala moškega, ki je rabil nekoga za delo v hotelu v Španiji. Na spletu je poiskala agencijo, ki naj bi se ukvarjala z urejanjem dela Slovakom v tujini, takrat pa so se očitno začele njene težave.

"Bila sem pripravljena na pot. Prišli so okoli polnoči. Spomnim se, da so zvonili. Ampak to je zadnje, česar se spomnim," je v intervjuju povedala Adamcova. Njeni spomini se končajo v noči na 20. avgust in se začnejo šele septembra. Pojma nima, kaj se je zgodilo vmes.

"Ponoči sem se zbudila. Nisem vedela, kje sem in kaj se dogaja. Bilo je temno. Mraz, tresem se od mraza," se spominja grozljivih trenutkov. Sedela je, pravi, na ostrem kamnu, pokrita z veliko odejo, ki je bila prelita s krvjo. Bila je pretepena, okrvavljena in, kot pravi, paralizirana. Roke je lahko premikala le delno. Malo pred jutrom se je uspela premakniti. Potem je ugotovila, da je na otoku, ob morju. Pri sebi je našla le sončna očala, ki jih je prepoznala in steklenico vode. Nato je začela klicati pomoč, opazil jo je ribič.

Adamcova še pravi, da so v bolnišnici ugotovili le, da poškodb ni povzročil neznanec, da je imela hud pretres možganov in kri v ledvicah. A spomnim se še ene strašne stvari.

"Spomnila sem se treh ljudi. Spomnila sem se, da sem bila na večjem čolnu z dvema moškima in žensko. Potem se spomnim, da so me vlekli na otok. Tam je čakal še en moški. Odvlekel me je na tisti otok. To je bilo vse, kar vem. A še vedno vidim obraze treh ljudi pred seboj. Zelo dobro se jih spomnim. Opisala sem jih tudi policiji," je povedala v intervjuju in dodala, da se boji, da je bila oropana.