Kot so izračunali statistiki, se je domača potrošnja v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 4,4 odstotka. K upadu je močno prispevalo zmanjšanje zalog.

Obe pomembnejši komponenti domačega trošenja, potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta na rast BDP vplivali pozitivno. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,1 odstotka, torej za nekaj manj kot v četrtletju pred tem, ko je porasla za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se okrepile za 6,5 odstotka, medtem ko so se v predhodnem trimesečju za 5,9 odstotka.

Izvoz se je med januarjem in koncem marca povečal za 1,9 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 3,8 odstotka. Saldo je bil pri storitvah pozitiven četrto četrtletje zapored, pri blagu pa prvič v zadnjih dveh letih. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil s 5,1 odstotne točke najvišji v zadnjih desetih letih. Na saldo so ugodno vplivali tudi izboljšani pogoji menjave. Pozitivni so bili prvič po zadnjem četrtletju 2020.

Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 1,1 odstotka, na njeno rast pa je najbolj vplivala gradbena dejavnost. Sledile so druge storitvene dejavnosti. Po drugi strani so imele največji negativni vpliv na rast dodane vrednosti združene dejavnosti trgovine, gostinstva in transporta.

Skupna zaposlenost je dosegla 1.080.200 oseb. Na letni ravni se je povečala za 1,1 odstotka oz. za 12.100 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Tudi po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v Sloveniji v prvem četrtletju na letni ravni 0,7-odstotna, na ravni trimesečja pa je dosegla 0,6 odstotka.