Cimos je z družbo Gradis že leta 1989 podpisal pogodbo o soinvestiranju v objekt, ki naj bi zrasel na zemljišču v Zagrebu, pri čemer je nedvomno, da je Gradis imel pravico prodati svoj delež bodoče nepremičnine in torej Cimos ni bil edini lastnik stavbe, je danes v zaključnih besedah izpostavila tožilka Tamara Pahor. Tožilstvo je Krašovcu očitalo zlorabo položaja s tem, ko je leta 2001 prišlo do po njihovem neupravičene prodaje 46-odstotnega deleža Gradisa na objektu, s čimer naj bi Krašovec Cimosovi hčerinski družbi na Hrvaškem pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 1,55 milijona evrov.

Pahorjeva je med drugim izpostavila, da so izpovedi prič izpodbile trditve Krašovca, da tekom prodaje deleža ni vedel, da je bilo lastništvo nad objektom sporno, pač mu je bilo to dejstvo dobro znano. Tožilka je pri tem predlagala obsodilno sodbo in kazen dveh let in pol zapora, poleg tega pa še glede na obtoženčevo premoženjsko stanje še ustrezno denarno kazen.

Krašovec ni vedel ničesar o nepravilnostih

Krašovec, ki je v svojem zagovoru oktobra zanikal, da bi karkoli vedel o nepravilnostih, povezanih s prodajo, danes ni imel kaj dodati. Zato pa je njegov zagovornik Franc Rojko najprej opozoril, da njegovemu varovancu ni moč očitati naklepa, kar je ključnega pomena pri dokazovanju zlorabe položaja. Krašovec je po njegovih besedah ravnal skladno s pooblastili in zasledoval interese Cimosa. Poleg tega je obtoženi v Cimos prišel šele leta 1997, torej po tem, ko je že bil sprejet sklep o prodaji objekta in je bila v ta namen ustanovljena tudi posebna komisija.

Kot je dodal Rojko, pa je sama pogodba med Cimosom in Gradisom določala, da bosta strani postali solastnici šele ob izgradnji objekta. Po drugi strani je bil lastnik zemljišča Cimos, ki je stavbo odprodal, ko ta ni bila zgrajena in ni imela niti gradbenega dovoljenja. Sodnik Matevž Gros se je odločil, da razglasi sodbo že danes. Pri tem je Krašovca oprostil obtožb zaradi pomanjkanja dokazov.

Sodnik dvomi v to, da naj bi Krašovec komu povzročil škodo

Kot je navedel sodnik, v zadevi ostaja več dvomov. Tako npr. ostaja vprašanje, ali je Krašovec o vsebini pogodbe z Gradisom vedel toliko, kot se zahteva za ugotovitev kazenske odgovornosti oz. naklepa. Tekom sojenja namreč ni bilo moč ugotoviti, kaj je bilo predhodno dejansko dogovorjeno med Cimosom in Gradisom. Sodišče prav tako ni moglo rešiti vprašanja, kakšna so bila razmerja med Cimosom in Gradisom ter njunimi nasledniki okoli spornega objekta.

Nenazadnje tudi po izvedenem dokaznem postopku ostaja dvom, ali je bila kot posledica očitane zlorabe položaja komu sploh povzročena škoda ter v čigav prid naj bi bila pridobljena premoženjska korist, je svojo odločitev še utemeljil Gros.