Besedilo žalostne pesmi pogosto vsebuje običajne sprožilce za občutke žalosti; tipičen sprožilec je izguba osebe, odnosa, denarja, statusa ali celo izguba dragocenega predmeta. Tudi žalostne pesmi imajo podobno glasbeno strukturo. Glasba, ki vzbuja žalost, je pogosto napisana v molu in ima počasen tempo. Kadar poslušate žalostne pesmi, po navadi izzovejo fizične reakcije, značilne za čustvo žalosti – zmanjšanje energije, spremembo aktivnosti avtonomnega živčnega sistema, kot so krvni tlak, srčni utrip in pogosto tudi solze.

Za paradoks tragedije je bilo ponujenih več različnih razlag. Aristotel je trdil, da je gledanje tragične igre omogočilo občinstvu, da izkusi negativna čustva in s tem očisti negativnost iz svojega telesa s katarzo. Sodobne teorije temeljijo na možnosti, da se žalost v umetnosti razlikuje od žalosti v vsakdanjem življenju, tako da žalostna umetnost dejansko proizvaja pozitivno čustveno stanje, napačno označeno kot žalost, ali da se zaradi žalosti v umetnosti počutimo bolj povezani z drugimi.

Domneva se tudi, da žalostna umetnost ustvarja tako žalost kot užitek skupaj. Žalost po navadi traja dlje kot užitek. Obstaja celo hormonska razlaga za to: hormon prolaktin, ki se običajno sprošča kot odziv na solze, žalost in potrtost, deluje tako, da vas spodbuja, da se navežete na druge ljudi in vzpostavite vezi.

Prolaktin se izloča tudi, kadar poslušate žalostno glasbo. To vas lahko potolaži, še posebej, ko ugotovite, da pravzaprav ne doživljate prave duševne bolečine. S pomočjo glasbe lahko spreminjate negativne občutke v pozitivne in predelate bolečino. Kadar poslušate žalostno glasbo, se odmaknete od vsakodnevnih težav, obenem pa si dovolite čutiti tudi neprijetna čustva. Čeprav so nekatere pesmi žalostne, v možgane vnašajo nekaj pozitivnega. Zato je priporočljivo, da si zavrtite kakšno pesem, ob kateri boste zajokali.

Torej, glasba dokazano vpliva na čustva, razpoloženje, spomin in pozornost ter spreminja vaš odziv na stres. Na primer, v neki študiji so bili udeleženci naključno razporejeni v dve skupini, od katerih je prva skupina poslušala glasbo, druga pa je jemala zdravila proti anksioznosti. Udeleženci, ki so poslušali glasbo, so doživljali manj tesnobe in imeli nižje ravni hormona kortizola v primerjavi z osebami iz druge skupine, piše Psychology Today.