Poljska se že vrsto let sooča s povečanjem nezakonitih migracij čez svojo mejo z Belorusijo, ki ni članica EU. To mejo prečkajo številni migranti, kar je postalo velik politični izziv za državo. Medtem ko je Tusk v svoji predvolilni kampanji kritiziral prejšnjo desno usmerjeno vlado stranke Zakon in pravičnost (PiS) zaradi njihovega obvladovanja migracij, se je zdaj, ko je na oblasti, sam soočil s podobnimi izzivi. V letih pred volitvami leta 2023 je PiS poskušal postaviti migracije v središče politične razprave in je bil še posebej kritičen do načrtov Evropske unije, da bi države, kot je Poljska, morale sprejeti sorazmerno število beguncev. Čeprav Poljska prejme precej manj prosilcev za azil iz muslimanskih držav v primerjavi z državami, kot sta Italija in Grčija, so migracije še vedno občutljiva tema med poljskim prebivalstvom. Javno mnenje kaže, da so Poljaki v veliki meri proti povečanemu sprejemanju beguncev, kar je morda tudi razlog, zakaj je Tuskova vlada zdaj pripravljena zapreti mejo.

Poteza, da bi Poljska začasno ukinila pravico do azila, je del širšega evropskega trenda, saj več držav zaostruje svoje meje in omejuje dostop prosilcev za azil. Madžarska že več let sledi tej strategiji, pod vodstvom premierja Viktorja Orbana, ki je pogosto v konfliktu z Brusljem zaradi migracijskih politik. Evropska unija je Madžarski že naložila visoke kazni zaradi nespoštovanja ukazov za odprtje meja, vendar Orban vztraja pri svoji strogi politiki, celo grozi, da bo prosilce za azil "poslal" neposredno v Bruselj, kar je poteza, ki jo je navdihnila podobna politika iz ZDA.

Septembra 2024 je tudi Nemčija napovedala, da bo strožje nadzorovala svoje meje in ne bo več sprejemala prosilcev za azil. Ta poteza je sprožila zaskrbljenost glede ogrožanja delovanja schengenskega območja, ki omogoča prosto gibanje znotraj EU. Takrat je bil Tusk še posebej kritičen do Nemčije, saj je menil, da zapiranje meja pomeni zanemarjanje obveznosti do sosednjih držav članic, ki so prav tako prizadete zaradi migracij. Čeprav v primeru Poljske to ni enak problem, saj Belorusija ni članica EU, je načrt za začasno ukinitev azilnih postopkov povzročil zaskrbljenost pri pravnih strokovnjakih in zagovornikih pravic. Dimitry Kochenov z Osrednjeevropske univerze je opozoril, da "ignoriranje vladavine prava na lastnih mejah ni odvisno od tega, kdo je na oblasti", in dodal, da je tudi nekdanji premier Jarosław Kaczyński, kljub svojim konservativnim stališčem, sprejemal manj drastične ukrepe na področju azilne politike, piše Forbes.

Tusk zagovarja, da so razmere na meji z Belorusijo posebne, saj naj bi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in njegova zaveznica Rusija namerno pošiljala migrante čez mejo v EU, kar se interpretira kot oblika "hibridnega vojskovanja". To je že več let predmet obtožb, pri čemer Poljska trdi, da je ta taktika usmerjena v destabilizacijo regije. Tusk je v svoji izjavi dejal, da Belorusija in Rusija uporabljata pravico do azila "proti bistvu" te pravice, s čimer opravičuje začasno ukinitev azilnega postopka. Evropska komisija je v ponedeljek ostro kritizirala Tuskove načrte in opozorila, da imajo države članice EU obveznosti po mednarodnem in evropskem pravu, vključno z obveznostjo omogočiti dostop do azilnega postopka.