Zadnji dve leti za Sredozemlje nista bili lahki, saj smo občutili posledice podnebnih sprememb, kot so izjemna vročina in požari, pričakovati pa je še poslabšanje razmer, je spomnila predsednica predsedstva pogodbenic barcelonske konvencije in namestnica turškega ministra za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Fatma Varank. Vir teh težav smo ljudje in mi moramo poiskati rešitve, sprejeti skupne strategije in izbrati tehnološke rešitve, je dodala.

Že pred začetkom zasedanja so organizatorji poudarili, da Sredozemlje doživlja trojno krizo: podnebnih sprememb, onesnaženja in upadanja biotske raznovrstnosti, kar negativno vpliva na zdravje ljudi, pridelavo hrane, gospodarstvo in razvoj. Varank je danes opozorila še na možnost povečanja migracij zaradi podnebnih sprememb.

Na zasedanju namenjajo posebno pozornost vzpostavljanju novih zavarovanih območij na morju in načrtom za preprečevanje onesnaženja z ladijskimi balastnimi vodami in usedlinami. Namestnica izvršne direktorice Programa ZN za okolje (UNEP) Elizabeth Maruma Mrema je poudarila tudi pomen razglasitve Sredozemskega morja za območje brez emisij žveplovih oksidov s strani mednarodne pomorske organizacije IMO.

Mednarodno sodelovanje je pomembno tudi zato, ker niso vse sredozemske države ekonomsko dovolj močne za financiranje ukrepov, je poudarila Mrema. Dodala je, da je zasedanje v Portorožu, imenovano tudi COP23, programsko usklajeno s potekajočim zasedanjem COP28 v Dubaju.

Koordinatorica sredozemskega akcijskega načrta UNEP/MAP Tatjana Hema je poudarila, da je okolje ogroženo po vsem svetu in sredozemska regija ni izjema, vendar napreduje. Kot je povedala, bodo v prihodnjih dveh dneh v Portorožu predstavili okoljsko poročilo za Sredozemlje, ki naj bi postalo temelj za načrtovanje učinkovitih politik.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper je dejala, da so cilji zasedanja obetavni. Izrazila je upanje, da bodo na ministrskem zasedanju prenesli te cilje v deklaracijo, zatem pa jih tudi konkretno uresničili.

Osrednji dogodek v Portorožu bo ministrsko zasedanje v četrtek. Takrat bodo predvidoma tudi sprejeli t.i. portoroško ministrsko deklaracijo.

Slovenija, ki na zasedanju prevzema dvoletno predsedovanje barcelonski konvenciji, podpira vizijo modrega Sredozemlja: čistega in zdravega morja, brez plastičnih odpadkov, z zagotovljenimi zdravimi ribjimi fondi, inovativnim okoljem, ki je zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu. Med drugim si prizadeva, da bi pri prostorskem načrtovanju bolj uveljavili modre koridorje, ki omogočajo migracijo morskih organizmov, so pred zasedanjem pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

"Ne glede na to, da ima Slovenija zelo malo obale, je zelo pomemben igralec na tem področju," je Kociper dejala novinarjem po uvodnem delu. Država gostiteljica bo poskušala uveljaviti moto zasedanja, to pa je od odločitev k dejanjem. "Naša želja je, da bi v teh dveh letih prišlo do konkretnih akcij, tako do zavarovanja določenih živalskih vrst kot tudi do določenih dogovorov glede zavarovanja morja in tudi rek, in da bi potem imeli kaj za pokazati." Kot je še izpostavila, je zelo ponosna, da je v dogodek vključenih veliko mladih, ki morajo prevzeti velik del odgovornosti za prihodnost.

Pri organizaciji zasedanja v Portorožu kot lokalni partner ministrstva za naravne vire in prostor sodeluje JZP Izola, ki deluje tudi kot podporna točka evropske strategije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Kot je ob robu zasedanja poudaril direktor Iztok Škerlič, ima jadransko-jonska makroregija posebno skupino za kakovost okolja, ki spodbuja ustanavljanje zavarovanih območij in s tem prispeva k uresničevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost 2030. Po njegovih besedah je to pomembno tudi za slovensko morsko ribištvo, ki je izključno priobalno: "Ta zavarovana območja, ki ohranjajo nek minimalen fond rib, so vitalnega pomena tudi za naše modro gospodarstvo."

Poudaril je še, da je Slovenija kot edina v EU sprejela pomorski prostorski načrt. Ta predvideva širitev zavarovanih morskih območij pri Strunjanu in Debelem rtiču ter vzpostavitev novih zavarovanih območij na ustju Dragonje in na odprtem morju, okoli t.i. točke T5. "Pričakujemo, da bo tudi Hrvaška s svoje strani vzpostavila zavarovano območje, tako da bi povlekli koridor vse do Jonskega morja. To je dodana vrednost jadransko-jonske makroregije kot platforme, kjer lahko lažje dosežemo dogovor o tem, kako bodo ta območja konkretno videti na zemljevidu," je pojasnil Škerlič.