Na koprskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Nizozemcu Brianu Boerkampu zaradi poskusa uboja julija lani v Portorožu. Izvedenec je ocenil, da je bil oškodovanec zaboden z nožem, morda tudi s tistim, ki so ga zasegli obdolžencu. Meni tudi, da slednji ni bil pod tolikšnim vplivom alkohola, da ne bi razumel posledic svojih dejanj.
POSKUS UBOJA V PORTOROŽU: Nizozemec je, čeprav pod vplivom marihuane in alkohola, vedel kaj počne
Kronika
Fotografija je simbolična.
Na sojenju zaradi lanskega pretepa pred enim od portoroških lokalov je sodnico Orjano Trunkl zamenjala Barbara Franca. Zato so se na današnjem naroku še enkrat seznanili z mnenjem izvedenca medicinske stroke Tomaža Zupanca. Ta je preučil uradne zapise o poškodbah oškodovanca, ki naj bi ga Boerkamp zabodel in mu tako poskusil vzeti življenje. Gre za centimeter globoko rano pod ključnico in tri centimetre globoko rano v ledvenem predelu hrbta.
Zupanc je dejal, da sta bili povzročeni z nevarnim predmetom, skoraj zagotovo z nožem, na način, na katerega se lahko človeka hudo poškoduje. Opredelil ju je kot vbodnini in ne kot ureznini. Vbodi sicer niso segli v trebušno votlino in niso poškodovali pomembnih žil ali živcev.
Izvedenec meni, da je šlo verjetno za sunek manjše moči, ne more pa izključiti močnejšega sunka, če je storilec z iztegnjeno roko komaj dosegel nasprotnika.
Poškodbe bi lahko bile povzročene z nožem, ki so ga nekaj ur po dogodku zasegli obdolžencu poskusa uboja, je ocenil. Preklopni nož z 10 centimetrov dolgim rezilom so si na sodišču tudi ogledali.
Ugotavljali so ujemanje z izjavo priče, da je šlo verjetno za avtomatski nož, ki ga je storilec odprl z enim samim zamahom. Zagovornik obdolženca Aljoša Štampar Strojin je ogledu oporekal in zahteval, da to stori izvedenec orožarske stroke. Sodnica je zahtevo zavrnila, saj je medicinski izvedenec brez težav odprl nož na opisani način, zatem je to storila in prikazala tudi sama.
Boerkamp je na prejšnjih obravnavah trdil, da med pretepom noža sploh ni imel pri sebi. Danes je dejal, da prvič vidi takšen način odpiranja.
Na podlagi analiz, ki so bile opravljene šest ur po dogodku, je izvedenec izračunal, da je imel Boerkamp v času dogodka med 1,6 in 2,1 grama alkohola na kilogram krvi. Ocenil je, da je zaradi tega verjetno kazal znake pijanosti, morda tudi nasilja, vendar je bil sposoben razumeti posledice svojih dejanj.
V telesnih tekočinah obdolženca so našli tudi sledi uživanja marihuane. Da bi lahko ocenil, kako je ta vplivala na obnašanje obdolženca, bi moral vedeti, kako pogosto jo je uporabljal, je dejal izvedenec. Dodal pa je, da je vpliv THC navadno majhen.
Po pretepu so manjšo količino alkohola in sledi kokaina našli tudi v krvi oškodovanca. Zupanc ni mogel ne potrditi ne zavreči njegove trditve, da je kokain zaužil šele po dogodku. Ocenil je, da je bil oškodovanec zaradi mamila verjetno evforičen in razdražen, za bolj natančno oceno pa ni dovolj podatkov.
V zvezi s tem, da oškodovanec ni takoj čutil vboda, je izvedenec povedal, da je pri podobnih dogodkih to zaradi adrenalina bolj pravilo kot izjema. Prisotnost kokaina pri tem ni najbolj pomembna, je še pojasnil.