Koalicijske poslanske skupine so sicer sprva vložile dopolnilo, ki je predvidevalo globo od 500 do 1000 evrov za tistega, ki "se prepira, vpije ali se nedostojno vede" do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov države in njihovih bližnjih. Takšno ravnanje bi bilo lahko obravnavano kot prekršek tudi, če bi ga na kraju osebno zaznala pooblaščena uradna oseba.

Predlagano dopolnilo je bilo deležno kar nekaj kritik. Koalicija pa ga je zamenjala z novim, po katerem so predlog razširili na vse. Z omenjeno globo bi tako po novem dopolnilu kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki se nahaja na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

V koaliciji so v obrazložitvi kot razlog za predlog navedli intenziviranje groženj posameznikom in skupinam v javnosti. Medtem so bili v delu opozicije kritični tudi do novega dopolnila. Prepričani so namreč, da cilj ostaja enak, in sicer utišanje kritike.

Dopolnilo je bilo na koncu na odboru sprejeto z 10 glasovi za in devetimi proti. Pred glasovanjem o zakonskem predlogu kot celoti, skupaj z sprejetimi dopolnili, pa je predsednik odbora sejo prekinil. Svoje odločitve ni pojasnil, napovedal je le, da bodo člani odbora o nadaljevanju seje obveščeni naknadno. Pred tem je sicer glasovanje proti poleg članov odbora iz vrst opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB napovedal tudi poslanec SNS Dušan Šiško.

Dušan Šiško

Kot je dejala Nataša Sukič (Levica), je namen dopolnila utišati državljanke in državljane, ki si drznejo biti kritični. Po besedah Rudija Medveda (LMŠ) koalicija s podporniki "pod krinko preprečevanja uličnega nasilja s tem zakonom nadaljuje začrtano pot, tj. omejevanja svobode govora, represije". Ocenil je, da iz predlagane rešitve še vedno veje poskus uvedbe verbalnega delikta. "Če boste ta zakon spravili skozi, se zavedajte, da sledi referendum," je poudarila Sukičeva.

Po drugi strani je Branko Grims (SDS) predlog označil kot nujen korak v pravi smeri. Gre za omejevanje nasilništva in ne kritike, je poudaril in dodal, da je predlog sedaj oblikovan tako, da zaščiti vse državljanke in državljane, ne le funkcionarjev. Po njegovih besedah gre za nekaj, "kar preprečuje nadaljnjo rast levega fašizma, nadaljnjo rast pouličnega ustrahovanja in groženj".

Branko Grims

V SAB pa vlado pozivajo, naj z ljudmi "komunicira spoštljivo, umirjeno, dostojanstveno, ne pa da jih z načinom komuniciranja sprovocira in načrtno izzove reakcije, ki jih vidimo tudi vsak petek na trgu...", je dejal Andrej Rajh. Tako Rajh kot Predrag Baković (SD) sta izpostavila tudi, da tovrstne zakonske spremembe niso potrebne in je to področje urejeno že v obstoječi zakonodaji, pri čemer je Baković (SD) opozoril, da predvidena rešitev pušča vrsto nejasnosti.

Tina Heferle (LMŠ) je izrazila prepričanje, da je bil povod za predlagano spremembo dogodek na Kredarici, kar pa je državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler zanikal. Po njegovih besedah je pobudo zaradi strokovnih ugotovitev dala policija, kar lahko dokaže tudi z elektronsko pošto.

Odbor je sicer pred tem z 10 glasovi za in dvema proti podprl tudi predlog novele zakona o nadzoru državne meje. Ta nadgrajuje normativno podlago za vpis služnosti v javno korist v zemljiško knjigo z naslova postavitve tehničnih ovir tudi na nepremičninah, katerih solastnica je država, in posledično tudi za izplačilo odškodnine upravičencu.

V krajši razpravi je poslanec Levice Boštjan Koražija napovedal, da v Levici zakonskega predloga ne bodo podprli. Po njegovih besedah se povečuje represija v državi, sploh ko je govora o migrantih. Državni sekretar Franc Kangler mu je očital zavajanje. Zakon ne govori o nobeni represiji, prav pa je, da če na tuji zemlji postavimo ograjo, da uredimo tudi pravne pravice, ki pripadajo lastnikom teh zemljišč, je poudaril.