V zadnjih štirih letih se je poraba cementa v Sloveniji zmanjšala kar za 40 odstotkov. Količine proizvedenega cementa so po Fortunatovih besedah padle na zgodovinsko nizke količine, letos bodo proizvedli le 660.000 ton, še lani pa so v Sloveniji porabili 785.000 ton cementa. Prepolovila se je tudi poraba cementa v Italiji v zadnjih petih letih, iz 42 milijonov ton je padla kar na 20 milijonov ton.

"Upamo, da smo že dosegli dno v upadu porabe cementa v Sloveniji in da bo proizvodnja v prihodnjih letih z novimi velikimi investicijami začela ponovno rasti. Nove priložnosti pa kljub temu iščemo tudi v tujini, poleg Italije, ki je naš tradicionalni trg, ponovno tudi na Hrvaškem ter v severnoafriških državah, predvsem v Libiji in Alžiriji," je na današnji novinarski konferenci povedal Fortunat.

Znižujejo stroške proizvodnje

Zaradi krize v gradbeništvu so v anhovskem Salonitu začeli zniževati stroške proizvodnje. Poleg nižanja plač zaposlenim v managementu in ukinitve določenega dela stimulacij ostalim delavcem so uvedli tudi 38-urni delavnik na teden, zmanjšali uporabo tradicionalnih energentov z alternativnimi viri, z bankami pa uspeli doseči dogovor o reprogramu njihovih dolgov.

Skupna vrednost prodaje naj bi tako konec letošnjega leta znašala 42,1 milijona evrov, kar je 14 odstotkov manj kot v lanskem letu. V Sloveniji bodo prodali za 24,8 milijona evrov, kar pomeni 59 odstotkov celotne prodaje in bo za 27 odstotkov manjša od lanske. V tujini bo Salonit prodal za 17,3 milijona evrov cementa in klinkerja, s tem pa bo lanski obseg izvoza povečal za 16 odstotkov.

Pričakujejo zmanjšanje zadolženosti

Čisti poslovni izid bo po besedah Dragana Mariniča, ki je do 1. decembra letos vodil anhovsko družbo, v veliki meri odvisen od testov slabitev, ki jih bodo opravili pooblaščeni revizorji. Povedal je še, da so kljub zaostrenim gospodarskim pogojem v letošnjem letu uspeli zmanjšati zadolženost do bank s 15 na 12 milijonov evrov ter izvesti nekaj manjših investicij.

K boljšemu poslovanju naj bi bistveno pripomogla tudi večja poraba alternativnih energentov za ustvarjanje potrebne toplote v Salonitovih pečeh. Član uprave Tomaž Vuk je povedal, da bodo v letošnjem letu presegli 60 odstotkov uporabe alternativnih energentov, v prihodnjih letih pa si želijo doseči kar 80-odstotno zamenjavo tradicionalnih energentov z alternativnimi. Med alternativnimi viri predstavljajo 30 odstotkov odpadne avtomobilske gume, 25 odstotkov trda goriva, narejena iz odpadne plastike in tkanin, preostali odstotki pa pripadajo različnim odpadnim oljem in drugim virom.