Po mnenju podpredsednika deželnega sveta FJK Igorja Gabrovca je zato pomemben enoten nastop in nasprotovanje projektu na obeh straneh meje. Investicija bi bila po mnenju vseh prisotnih županov z obeh strani državne meje ter predstavnikov pokrajine izjemno velik poseg v prostor z nepopravljivimi posledicami, kar bi bilo za območje, ki želi postati predvsem turistično, nedopustno.

"Ljudje so vznemirjeni, saj takemu projektu nasprotujejo. Vendar pa smo morali v Občini Tolmin traso vrisati v občinski prostorski načrt," je povedal tolminski župan Uroš Brežan.

Okrogle mize se je udeležil tudi direktor sektorja za prenosno omrežje v Elesu Marko Hrast, ki je povedal, da se trenutno ne dogaja nič pri tem projektu, njegova usoda pa bo odvisna od stanja in povpraševanja po električni energiji v evropskih državah. "Trasa daljnovoda še ni začrtana, trenutno se na tej povezavi ne dogaja nič," je dejal Hrast.

Kljub temu pa so na okrogli mizi sprejeli sklep, s katerim pozivajo vladi Slovenije in Italije, da za energetsko oskrbo tega območja najdejo alternativno rešitev, s katero se bodo izognili Gornjemu Posočju, Benečiji ter z Unescom zaščitenemu Čedadu.

Oživitev smučišča Kanin

Druga obsežna tema je bila problematika smučišča Kanin. O prizadevanjih za ponovno oživitev smučišča, ki predstavlja s smučiščema na dveh straneh gore in v dveh državah edinstven primer v Evropi, je prisotne seznanil bovški župan Siniša Germovšek. Po zaprtju smučišča na Kaninu celotno bovško območje hitro umira, je povedal. "Šele sedaj se zavedamo, koliko je Kanin pomeni za turistični obisk," je dodal.

K rešitvi in ponovnemu zagonu smučišča so pozvali tudi na italijanski strani. Generalni direktor Promoturja, ki skrbi za smučišče v Selli Nevei, Manlio Petris je povedal, da je po zaprtju smučišča na Kaninu prazno tudi njihovo smučišče. Polovico gostov so predstavljali slovenski smučarji, ki jih sedaj ni več in jih zelo pogrešajo. Zato bodo pomagali pri ponovni oživitvi smučišča na Kaninu, ki lahko poleg urejenih smučarskih prog ponuja tudi drugačna doživetja preko celega leta.

V nadaljevanju razprave na okrogli mizi so se zavzeli za ponovno vzpostavitev sklada za male čezmejne projekte v novi evropski finančni perspektivi. Prav tako pa bodo skupno delovali pri pripravi različnih in številnih dogodkov ob obeležitvi obletnice 1. svetovne vojne, ki se bodo začeli letos poleti in trajali prihodnja štiri leta.

Po besedah Gabrovca je dežela FJK v ta namen že odobrila po milijon in pol evrov vsako leto. "Dogodki so priložnost, da ta prostor dodatno povežejo, in prinašajo nove možnosti razvoja," je dejal Gabrovec.