Izola je namreč brez veljavnega prostorskega načrta razvojno omejena, z nejasnimi načrti, številni upravni postopki pa zapleteni. Do sprejema novega OPN ni mogoče spreminjati zastarelih občinskih prostorskih aktov, ki so prenehali veljati z 31.decembrom 2021, prav tako občani ne morejo predlagati kakršnih koli sprememb podrobnih prostorskih načrtov, če bi želeli graditi ali dograjevati svoje nepremičnine.

Izola je bila prva občina v Sloveniji, katere občinski prostorski načrt ni stopil v veljavo zaradi zavrnitve na referendumu, zato ni jasno, kako ravnati v takem primeru. Zakonodaja v veliki meri odločitev prepušča presoji lokalne skupnosti. Zato je občinska uprava oblikovala svoj predlog uskladitve občinskega prostorskega načrta s pričakovanji javnosti. Spomnimo: pobudniki referenduma iz civilne iniciative Gibanje za Izolo so tedaj predlaganemu OPN očitali, da predvideva pretirano pozidavo, tudi najboljših kmetijskih zemljišč, ter da pripombe javnosti niso bile upoštevane.

Predstavitvi predloga na občinski seji bo sledilo oblikovanje posvetovalne skupine in nato uradni začetek usklajevanja OPN z referendumskimi vsebinami. Na Uradu za prostor in nepremičnine pričakujejo, da bodo lahko proces izpeljali v obdobju dveh let.