Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Perana Boškovića božič za pravoslavne vernike pomeni veselje, ki ga rojstvo prinese vsaki hiši, hkrati pa priložnost, da se notranje prenovijo. To naj bi med drugim opravili s šesttedenskim postom, ki se je končal v sredo.

V sredo so pravoslavni verniki obeležili tudi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Po popoldanski maši so vernikom v mestih razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje, ki simbolično predstavljajo prostor, v kakršnem se je pred dobrima dvema tisočletjema rodil Jezus.

Verniki so badnjake odnesli domov, kjer so jih zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči so se znova zbrali v cerkvi pri praznični maši.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič sicer praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za našim, gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.