Hrvaška vlada skrbi za interese hrvaškega turizma in bo sprejela ukrepe, da bi pomagala pri reševanju morebitnih težav v primeru zaostritve problematike, povezane z novim koronavirusom na eni strani in migrantsko krizo na drugi, je po ponedeljkovem srečanju s predstavniki več vodilnih hotelskih družb napovedal hrvaški premier Andrej Plenković.
PRED KORONAVIRUSOM IN MOREBITNO MIGRANTSKO KRIZO BODO ZAŠČITILI TURIZEM: To so ukrepi, ki jih bo sprejela hrvaška vlada
Svet
Plenković je po srečanju s hotelirji v Umagu dejal, da obstajata dva vira negotovosti in potencialnih težav, ki lahko vplivajo na turizem. Prvi je nadaljnji razvoj izbruha novega koronavirusa, drugi pa morebitna vnovična zaostritev migrantske kriza, glede na trenutno napeto stanje na grško-turški meji. Hrvaški premier se je ob tem pohvalil, da južna slovenska soseda intenzivno upravlja s procesi reševanja teh dveh problematik na nacionalni in evropski ravni.
Turizem je eden od stebrov hrvaškega gospodarstva in prispeva približno 20 odstotkov hrvaškega BDP. Nekateri hrvaški strokovnjaki, kot je ekonomski analitik Damir Novotny, so po izbruhu epidemije novega koronavirusa zato znova opozorili, da se Hrvaška preveč opira na turizem, ki je zelo občutljiva gospodarska panoga, namesto da bi razširjala nabor gospodarskih dejavnosti.
Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli se je prav tako udeležil srečanja v Umagu. Danes je v Zagrebu izjavil, da država od začetka leta v medletni primerjavi beleži za pet odstotkov manj turističnih prihodkov.
Cappelli je ob tem poudaril, da je hrvaški turizem glede prihodov in nočitev kumulativno še vedno v plusu. V prvih dveh mesecih so tako na Hrvaškem zabeležili za pet odstotkov več obiskov in dva odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani. Prvi minusi naj bi sledili že marca.
V pogovoru za regionalno televizijo N1 je minister danes poudaril, da se je dinamika rezervacij za predsezono nekoliko upočasnila, vendar pa ni odpovedi za poletno sezono. Omenil je, da so odpovedani zgolj nekateri kongresi, jeseni pa pričakuje tudi vrnitev turistov iz Azije.
Po njegovem prepričanju sicer na bližajoče se velikonočne praznike ni treba gledati kot na prelomnico letošnje turistične sezone. Prvi konkretni kazalci o tem, ali se stanje izboljšuje ali poslabšuje, bodo, tako Cappelli, vidni po 25. aprilu in med prvomajskimi praznik, ko pričakujejo turiste iz Avstrije, Slovenije, Italije in Nemčije. Spomnil je tudi, da so v zadnjih letih šele konec maja zabeležili največ rezervacij za osrednjo turistično sezono. Zato težav za poletne mesece za zdaj ne pričakuje.
Kot veliko hrvaško prednost je izpostavil, da več kot 70 odstotkov turistov s pomembnih trgov iz bližnjih držav na Hrvaško prihaja z osebnimi avtomobili. Meni, da se bodo zaradi tega turisti v južno slovensko sosedo vrnili zelo hitro po prenehanju nevarnosti širjenja novega koronavirusa.
Direktor hrvaškega turističnega združenja Veljko Ostojić je po srečanju v Umagu medtem dejal, da so odpovedani prihodi manjših skupin turistov za predsezono, medtem ko še niso imeli odpovedi za osrednjo turistično sezono. Dodal je, da zaskrbljenost obstaja, a da ni razloga za paniko.
Iz zagrebške turistične skupnosti pa so sporočili, da so imeli februarja za šest odstotkov manj obiskov in dva odstotka manj nočitev kot februarja lani, predvsem zaradi manj turistov iz Azije, posebej s Kitajske in Južne Koreje. Manj povpraševanja po letih ima tudi letalski prevoznik Croatia Airlines, ki se od prejšnjega meseca sooča s šest- do 20-odstotno slabšo prodajo letalskih voznic, odvisno od tedna, je danes objavil Večernji list.
Z vprašanji, ali bo tudi Slovenija posegla po ukrepih za zaščito turizma, smo se obrnili na gospodarsko ministrstvo. Odgovore še čakamo.