mag. Iztok Škerlič, direktor JZP Izola in dr. Mitja Bricelj, podpredsednik Biroja Barcelonske konvencije za obdobje 2022-2023

Zasedanje Barcelonske konvencije z več sto udeleženci in številnimi spremljevalnimi dogodki bo potekalo od 4. do 8. decembra 2023, na njem pa bo Slovenija prevzela tudi dveletno predsedovanje konvenciji za obdobje 2024-2025. Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.

Še pred decembrskim srečanjem bo Slovenija gostila tudi 94. zasedanje biroja Barcelonske konvencije, ki bo potekalo v Izoli v torek 20. in sredo 21. junija z do 30. udeleženci. Gre za vodstveno telo, ki usmerja program in vsebinsko delovanje ter spodbuja učinkovito izvajanje konvencije, tokratno zasedanje biroja pa je namenjeno organizacijskim pripravam in potrjevanju vsebin za decembrsko zasedanje konvencije. V partnerstvu s sekretariatom konvencije in Ministrstvom za naravne vire in prostor bo zasedanje pomagal izvesti Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola).

Barcelonska konvencija je rezultat Mediteranskega akcijskega programa, ki so ga zasnovali Združeni narodi za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju in drugih delih sveta.  Gre za edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Sprejeta je bila leta 1976 v Barceloni, v veljavo pa je stopila leta 1978 - dopolnjena verzija velja od leta 2004. Pogodbenice konvencije so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija. Barcelonska konvencija zaseda vsake dve leti, namen zasedanj pa je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog za prihodnje dveletno obdobje.

S sprejetjem Barcelonske konvencije je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja. Posebna konvencija za Sredozemsko morje izhaja iz potreb za zaščito tega področja, ki doživlja obdobje t.i. "modre zlate mrzlice". Razvoj trgovine med Evropo in Azijo ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, na odprtem morju se izkoriščajo zaloge nafte in plina, s svetovno rastjo turizma se povečujejo obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba. Evropska komisija zato s strategijo "modre rasti" podpira trajnostni razvoj pomorskih sektorjev, pri čemer je  pomembna krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja.

Slovenija je Barcelonsko konvencijo in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993. Kot podpornica vizije modrega Sredozemlja je Slovenija na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji (EUSAIR) je tudi prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom Slovenije.