Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v parlamentarni postopek vložila Levica, odbor DZ pa ga je bistveno preoblikoval z dopolnili koalicije. V predlog so vnesli uvedbo pavšalnega prispevka v višini 29 evrov. To naj bi bil prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka. Poslanci bodo zakonski predlog obravnavali na decembrski seji DZ prihodnji teden.

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ugotavlja, da bi predlagani način nadomestitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesel administrativne ovire za izplačevalce dohodkov, finančno upravo in ZZZS. Med drugim bo po njihovih ugotovitvah treba dodatno voditi evidence o obračunanih in plačnih obveznostih, dopolniti informacijske rešitve ter zagotoviti dodatne kadre na finančni upravi.

V predlogu zakona po ugotovitvah ZZZS prav tako niso obrazloženi finančni učinki uvedbe obveznega pavšalnega prispevka v predvideni višini 29 evrov na poslovanje ZZZS in na druge blagajne javnega financiranja. Ob tem opozarjajo, da taka višina pavšala ne zagotavlja pokritja vseh povečanih odhodkov ZZZS zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja, temveč povzroča celo primanjkljaj v višini okoli 70 milijonov evrov letno. To razliko bi mnenju upravnega odbora moral pokriti pokriti državni proračun.

Upravni odbor predvideva, da predlagana višina pavšalnega prispevka temelji na stroških zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, iz leta 2018, ko je povprečni mesečni strošek za poplačilo škod na zavarovanca znašal 27 evrov. Tri zavarovalnice so lani imele 477 milijonov evrov odhodkov za poplačilo škod za 1.470.000 zavarovancev, je razvidno iz mnenja.

Glede na predlagane spremembe bi bili zavezanci za plačilo pavšalnega prispevka vsi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje in njihovi družinski člani - zakonci, kar pomeni okoli 1.620.000 zavezancev. Število zavezancev se tako povečuje, pri pavšalnem prispevku v višini 29 evrov pa bi prihodki iz tega naslova v letu 2021 znašali okoli 560 milijonov evrov, odhodki pa okoli 630 milijonov evrov, ugotavljajo.

Po izračunih ZZZS bi pavšalni prispevek v letu 2021 moral tako znašati okoli 32,4 evra. Pri tem izračunu niso upoštevani drugi dejavniki, ki bodo v prihodnje imeli velik vpliv na rast odhodkov iz naslova obveznega zavarovanja, kot so starajoča populacija, nove zdravstvene tehnologije in pritisk na rast plač v zdravstvu, so še dodali.

Kot so spomnili, predlog predvideva tudi letno valorizacijo pavšala s koeficientom povprečne rasti cen življenjskih potrebščin za december tekočega leta v primerjavi z decembrom preteklega leta. Upravni odbor meni, da bi se morala valorizacija pavšala vezati vsaj na rast povprečne bruto plače, saj je večina odhodkov ZZZS namreč odvisna ravno od tega. Ob tem opozarjajo, da v zakonskem predlogu tudi ni jasno določeno, kdaj naj bi bila prva valorizacija pavšalnega prispevka.

Tudi določba, ki določa krog zavezancev za plačilo pavšalnega prispevka, je po oceni ZZZS pomanjkljiva. "S predlagano ureditvijo bodo družinski člani - zakonci torej na novo postali zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pri čemer pa bodo zavezanci tega plačevali le delno, in sicer samo v znesku, ki se nanaša na plačilo prispevka obveznega pavšalnega prispevka. Takšna rešitev je s sistemskega vidika vprašljiva," so opozorili.