Kot je na novinarski konferenci dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, v zakonu ohranjajo vse pozitivne značilnosti študentskega dela, ki so pozitivne, kot so stik s trgom dela, nabiranje delovnih izkušenj in možnost dodatnega zaslužka.

Študentsko delo bo uradno priznano 

Študentsko delo se bo po novem štelo v pokojninsko dobo in bo tudi uradno priznano, kot delovne izkušnje. "Z omejitvami študentskega dela pa bomo preprečili, da bi to delo še naprej predstavljalo nelojalno konkurenco rednemu zaposlovanju mladih," poudarja ministrica. Tako bodo skupaj prispevki dijaka oz. študenta znašali 15,5 odstotka, prispevki in ostali stroški delodajalca pa 20,65 odstotka. Sredstva iz dajatev bodo namenjena za štipendije (1,25 odstotka), študentske domove (dva odstotka), delovanje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) (štiri odstotke) in za delovanje centralne evidence (0,25 odstotka).

Osnovni, preizkušeni mehanizmi študentskega dela se s predlogom novega zakona po ministričinih besedah bistveno ne spreminjajo. Študentsko delo bo tudi v prihodnje potekalo preko posrednikov, študentskih servisov, na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen, pojasnjuje Kopač Mrakova. Po vzoru minimalne plače bo minimalna urna postavka 4,5 evra bruto oz. 3,8 evra neto in obveznost posrednika, da zagotovi plačilo.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov bodo po navedbah Kopač Mrakove lahko opravljali mladi s statusom dijaka ali študenta, starejši od 15 let. Pri delodajalcih pa uvajajo omejitve študentskega dela na podlagi števila povprečno zaposlenih v preteklem letu. Z nižjim številom zaposlenih so te omejitve višje, pri delodajalcih z višjim številom zaposlenih pa nižje.

Preverjanje statusa

Ob tem je ministrica izpostavila enotno evidenco vpisa, ki bo omogočala preverjanje statusa upravičencev in nadzor nad omejitvami. Z današnjim dnem se sicer pričenja enomesečna javna razprava, ki jo bodo na ministrstvu skušali izkoristiti za dopolnitev predloga zakona v skladu s prejetimi pripombami, je še dodala.

Predsednik ŠOS Mitja Urbanc pa je poudaril, da si v ŠOS od sredine lanskega leta prizadevajo za sistemsko in celovito ureditev občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Z ministrstvom so skozi dolga pogajanja prišli do točke, ko je predlog zrel za začetek javne razprave, kar bodo po njegovih besedah v ŠOS izkoristili za dodatne spremembe, da bo končni predlog vseboval manj omejitev in administrativnih ovir, ki bi lahko poslabšale socialni položaj študentov. V času javne razprave bo ŠOS sicer pripravil niz okroglih miz, na katerih bodo podrobneje predstavili spremembe.