Vse osebe, ki ponarejeno listino bodisi hranijo ali uporabijo, storijo kaznivo dejanje ponarejanja listin. Policisti listino zasežejo, imetnika pa kazensko ovadijo. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora. Policija v okviru preiskave preveri vse okoliščine dejanja, tudi kje, kdaj in kako so storilci pridobili ponarejeno potrdilo. S tem poskušajo ugotoviti tudi identiteto osebe, ki je potrdilo ponaredila.

Policija je od 23. do 29. novembra prejela 45 prijav o kršitvah vladnih omejitev, sama pa je ugotovila 19 kršitev. Na mejnih prehodih so policisti obravnavali tudi šest primerov izkazovanja s ponarejenimi potrdili o cepljenju oziroma testiranju, v notranjosti države pa sedem primerov izkazovanja s ponarejenimi potrdili o cepljenju oziroma testiranju. V notranjosti države so obravnavali tudi en primer izdaje lažnega zdravniškega potrdila oziroma sum storitve izdaje in uporabe lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala.

Glede na to, da je ponarejanje covidnih potrdil prisotno že od začetka uvajanja ukrepov za zajezitev epidemije, sprva so sicer tovrstna kazniva dejanja obravnavali predvsem na mejnih prehodih, sedaj pa tudi drugod po državi, nas je že v začetku junija zanimalo, kakšen epilog so na koprskem državnem tožilstvu dobile kazenske ovadbe. Takrat so nam odgovorili, da so prejeli že kar precej ovadb zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, za katerega je predpisana kazen do treh let zapora, a dokončnih odločitev o teh zadevah tega meseca še ni bilo.

Ponovno smo se nanje obrnili v tem tednu in dobili več informacij. Kot so nam pojasnili na koprskem tožilstvu, sicer ne razpolagajo s podatkom o tem, koliko ovadb zaradi ponarejenih covidnih potrdil so do danes prejeli, jih je pa zelo veliko.

Kakšne kazni so doletele ponarejevalce?

Zanimalo nas je, koliko odločitev so glede tega na koprskem tožilstvu že sprejeli in kakšne so bile te odločitve. Kot pravijo, se v teh primerih praviloma odločajo za odlog pregona, če obdolženec pristane na plačilo določenega zneska v korist v dobrodelne ustanove oziroma organizacije. Po plačilu pa ovadbo zavržejo. A v treh primerih se za to niso odločili zaradi predkaznovanosti storilcev, pojasnjujejo, zato so vložili obtožne predloge, o katerih pa sodišče še ni odločilo.

Glede na to, da tovrstni primeri najverjetneje ne sodijo med nujne zadeve tožilstva, smo povprašali še, kako dolgo se znajo postopki zavleči in ali obstaja zanje zastaralna doba. "Pregon za tako kaznivo dejanje po 90. členu KZ-1 zastara v desetih letih," smo prejeli odgovor s koprskega tožilstva.