Zbolevajo predvsem moški po štiridesetem letu, v zadnjih nekaj letih pa narašča število žensk. Med bolniki je po podatkih Društva onkoloških bolnikov Slovenije tretjina žensk.

Glavni razlog na DPOR pripisujejo spremenjenemu življenjskemu slogu. Odstotek kadilcev pri moških se je zmanjšal, pri ženskah pa občutno povečal. Porast incidence raka sicer lahko v določeni meri pripišemo staranju prebivalstva, vendar je pri pljučnem raku glavni dejavnik aktivno ali pasivno kajenje tobaka. Aktivno kajenje poveča tveganje za nastanek pljučnega raka za od 8- do 30-krat. Tveganje je odvisno od količine pokajenih cigaret in je večje pri tistih, ki so s kajenjem začeli v zgodnji mladosti, piše na spletni strani DPOR.

Pljučni rak v Sloveniji ni najpogostejši, vendar pa Slovenci za njim najpogosteje umiramo, piše na spletni strani Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

Različna društva in strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi se večini primerov raka pljuč lahko izognili, če bi prenehali s kajenjem. Hkrati pa poleg kajenja na nastanek tega raka vpliva tudi izpostavljenost škodljivim snovem, k raku pa pripomore tudi dednost.

Velika težava pljučnega raka je zelo pozno odkrivanje, kar pa ne preseneča, saj je v zgodnjih fazah bolezen praviloma brez simptomov, je še moč prebrati na omenjenih spletnih straneh. Posebno pozornost je treba nameniti hitri upehanosti pri vsakdanjih opravilih, občutku težkega dihanja, kadilci ali bivši kadilci pa naj bodo pozorni tudi na spremembo kašlja, piše na spletni strani DPOR.

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije pa opozarja, da na pljučnega raka kažejo stalen ali bolj intenziven kadilski kašelj, stalna bolečina v prsnem košu, v rami ali v hrbtu, hripavost ter ponavljajoči se bronhitisi ali pljučnice. Nekadilci pa morajo biti pozorni na kašelj, ki kljub zdravljenju traja več kot 14 dni.