prof. dr. Dragan Marušič

"Tega je kar veliko, saj tehnološki razvoj v veliki meri sloni prav na matematiki. Ob vseh dobrih stvareh tega napredka pa se najde tudi kakšna manj dobra stvar, tudi slaba. Če le poskušamo vse skupaj prav pogledati," pojasnjuje prof. dr. Dragan Marušič in nadaljuje:

"Poglejmo za trenutek malo v preteklost. Kot osnovnošolec sem imel med predmeti najraje risanje in računstvo. Večina mojih sošolcev je kot vzornike imela športnike ali nogometaše. Meni pa je bila najbolj všeč prodajalka v bližnji pekarni, ki za računanje ni potrebovala papirja – jasno, tudi kalkulatorjev takrat ni bilo – in je računala kar na pamet."

Kako pa je danes?

Danes večinoma vse prepuščamo kalkulatorjem, računalnikom in umetni inteligenci in se tudi zato vse manj znajdemo pri čisto preprostih računskih pojmih in operacijah, meni Marušič in dodaja:

"Morda najprej anekdota. Nedolgo tega sva bila s kolegom poklicana k predstojniku, ki je želel vedeti, kako načrtujeva prihajajoče akademsko leto in koliko študentov načrtujeva. Odgovorila sva, da jih imava okoli 200, drugo leto pa misliva, da jih bo okoli 300. Na kar predstojnik reče, da se nama bo povečalo za tretjino. Ne, odgovoriva, povečalo se bo za 50 odstotkov, ker 100 je polovica od 200. Predstojnik naju je hitro utišal, dajta no, 300 jih bosta imela. 100 je 1/3 od 300, vidva pa res morata imeti drugačno mnenje od mene tudi pri tako preprosti stvari kot so procenti."

Kako je torej s procenti?

S procentnim računom "ugotavljamo razmerje med končno vrednostjo in začetno vrednostjo, glede na začetno vrednost. Če nekdo razume procentni račun napačno, ga gleda z napačne strani, je to verjetno zgolj znak površnosti in nima hujših posledic". Obstajajo pa tudi situacije, ki so bolj resne in si takšnih površnosti ne smemo privoščiti, opozarja Marušič:

"Na primer, v zgodbi z napredovanjem javnih uslužbencev v skladu z dogovorom vlade in sindikatov leta 2018. Če se spomnimo, je bilo vse skupaj medijsko predstavljeno kot zelo uspešna bitka za malega človeka in zvišanje njegove plače. Javni uslužbenci so med 1. januarjem 2019 in 1. septembrom 2020 po tem dogovoru napredovali nekateri za enega, drugi za dva ali tri plačne razrede.

Težko bi rekli, da je šlo v tem primeru za skrb za malega človeka. Lahko da je šlo za skrb, a je bilo na koncu povsem drugače in se je tudi drugače izteklo. Za povrh vemo, je vlada ni zagotovila vsega denarja za povečanje dohodkov v javnih inštitucijah, ki so morale slediti tem spremembam in so se morale znajti, kot so vedele in znale. Tako je prišlo do delnega povečanja cen storitev v vrtcih."

"Imamo pa tudi bolj aktualne primere nesmotrne uporabe procentnega računa, na primer pri covidu-19. V zadnjih mesecih nam je bil s strani pristojnih inštitucij in medijev posredovan podatek, da je zaščita pred okužbo s cepivom Pfizer 95-odstotna. Vsi, ker sem jih vprašal, kako razumejo ta podatek, so dejali, da to razumejo tako, da se jih 95 od 100 cepljenih ne okuži. A v resnici ni tako," razlaga Marušič. Podrobnejši izračun in razlago, kaj pomeni 95-odstotna zaščita pred okužbo najdete v spodnjem videoposnetku.

Tretji val se še ni dobro zaključil, pa strokovnjaki napovedujejo že četrtega. Zato Marušič v videoposnetku odgovori tudi na vprašanje, koliko okužb je asimptomatskih in koliko je reinfekcij. Kot pravi, gre za bistveni vprašanji, na kateri bi si morali strokovnjaki odgovoriti še to poletje, če se želijo konkretno spoprijeti s četrtim valom, ki ga napovedujejo: "Do tega izračuna lahko pridemo dokaj preprosto."

Bolj podrobno razlago z izračuni in enačbami si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Koper in Portorož bosta 8. Evropski kongres matematike gostila konec tega meseca. Na področju matematike bo to letos največji svetovni dogodek.