"Trenutno ima približno četrtina prebivalcev Nemčije migrantsko poreklo. Čez 20 let bo ta delež najmanj 35-odstoten, lahko celo več kot 40-odstoten," je dejal Brücker. Najbolj se bo ta trend odrazil v večjih mestih, kjer bo morda tudi do 70 odstotkov prebivalcev migrantskega porekla. "Kar zdaj opažamo v velikih mestih, bo postalo normalno za celotno državo," je menil nemški ekonomist.

Prepričan je, da bo to potrebno tudi za zagotavljanje stabilnosti gospodarstva. V IAB menijo, da bo Nemčija potrebovala okoli 400.000 priseljencev na leto do leta 2060, če se želi izogniti krčenju gospodarstva. Vendar pa bo za državo največji izziv predvsem v privabljanju visoko kvalificiranih priseljencev. In ker se bazen delavcev iz južno- in vzhodnoevropskih držav počasi prazni, se bo morala Nemčija odpreti tudi za priseljence iz drugih držav, je še menil Brücker.

Pri tem je kot pozitiven primer navedel Portugalsko. Ta država je privabila več deset tisoč predvsem pomožnih delavcev iz Indije, Nepala in Bangladeša, ki lahko upajo tudi na portugalski, s tem pa evropski potni list. Brücker je menil, da to ne bi smelo pomeniti večjega problema za ostalo Evropo. "Vidim predvsem priložnosti," je za časnik Welt še dejal nemški strokovnjak za migracije.