Dr. Klavdija Kutnar

Rektorica Univerze na Primorskem (UP), dr. Klavdija Kutnar, je uvodoma dejala, da kljub temu, da je primorska univerza najmlajša in najmanjša javna univerza v Sloveniji ter locirana pretežno na Obali, predstavljajo lesarstvo, lesena in trajnostna gradnja "enega izmed nosilnih stebrov našega razvoja. Zato smo toliko bolj veseli in počaščeni, da že četrto leto zapored profesor doktor Franc Pohleven z veseljem del razstave Čara lesa pripelje tudi na našo univerzo".

Napovedala je, da bodo z letošnjim študijskim letom na UP dobili prve doktorske študente s področja lesarstva. "Z uspešno akreditacijo doktorskega študijskega programa Obnovljivih materialov smo se še bolj pozicionirali v razvoj družbe na področju tega našega vseslovenskega naravnega materiala," je dodala rektorica.

Danilo Anton Ranc

"Les je naše naravno bogastvo, obnovljiv vir, ki ga imamo veliko in nam nudi velike možnosti za kakovostno in surovinsko zaledje za domačo industrijo. Letno nam priraste kar devet milijonov kubikov lesa, posekamo ga okrog šest milijonov kubikov. Naš cilj je, da bi čim več tega lesa predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo," je uvodoma dejal Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo.

Poudaril je, da je les "material, ki ponuja odlične priložnosti". Iz njega lahko izdelujemo vse od glasbil, plovil, igral, pohištva, oblek, nenazadnje je uporaben tudi v nanotehnologiji, je dejal. "Z uporabo lesa za opremljanje prostorov pri gradnji objektov naredimo veliko za čisto okolje, za naše dobro počutje, s čimer se še posebej ukvarja tudi inštitucija InnoRenew," je dodal.

Prof. dr. Andreja Kutnar

Prof. dr. Andreja Kutnar, direktorica Centra odličnosti InnoReenew, je pred odprtjem razstave dejala, da so bili nenaravni materiali atraktivni v preteklih dvajsetih letih, saj so med drugim ponujali cenejšo proizvodnjo. "Zdaj je prišel čas, da jih ponovno zamenjamo z našim naravnim bogastvom lesom in njegovimi najrazličnejšimi inovativnimi rabami," je poudarila. Kot je dejala, InnoRenew že od samega začetka delovanja prikazuje širši družbi inovativne izdelke iz lesa. "Marsikateri izdelek, ki ga bomo videli v avli Univerze, je inovativen. Morda bo kdo pomislil, da to ni za industrijsko proizvodnjo, ampak ključno je, da smo drzni, da si upamo iti v inovativne rabe," je dodala.

 Prof. dr. Franc Pohleven

Predsednik Organizacijskega odbora prireditev Čar lesa 2020, prof. dr. Franc Pohleven, je pred odprtjem razstave dejal, da smo v zadnjih dvajsetih letih poudarjali vlogo lesa "v boju proti podnebnim spremembam, kasneje pri varovanju okolja kot nadomestilo plastiki, ki je škodljiva, tako v prehranjevalni verigi, prav tako pa predstavlja nevarnosti na odlagališčih ali depojih plastike, kakor tudi odvržena v naravi. Teh nevarnosti predelava lesa in raba lesnih izdelkov ne predstavlja," je poudaril.

Dodal je, da postaja les v zadnjih mesecih pomemben tudi pri spopadanju s pandemijo. "V primeru ukrepa omejitve gibanja v lastni občini ali regiji, bi lahko lesno-predelovalna industrija potekala v lokalnem okolju, saj bi temeljila na surovini iz okoliških gozdov in bi tako lažje lokalizirali in obvladali širjenje okužb koronavirusa v slovenskem prostoru in tudi širše."

Utrinek z odprtja razstave Čar lesa

Predelava lesa in raba lesnih izdelkov postajata izrednega pomena v času, ko se borimo proti podnebnim spremembam. Slovenija je ena od z lesom najbogatejših evropskih držav, vendar je lesna industrija pri nas na robu preživetja. V naslednjih desetih letih bi morali v Sloveniji povečati porabo lesnih izdelkov na vsaj en kubični meter na prebivalca (trenutno znaša poraba le 0,3 kubičnega metra na prebivalca).

Razstavo Čar lesa organizirajo Društvo za zaščito lesa Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, BF – Oddelek za lesarstvo, Svet za les in Innorenew Coe – Center odličnosti z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov.

Utrinke z odprtja letošnje razstave Čar lesa si lahko ogledate v fotogaleriji.