Kaj je bil ključni razlog za nakup sušilnice komunalnega blata?

Najprej naj na kratko pojasnim, kaj komunalno blato sploh je. To je snov, ki nastaja na koncu tehnološkega postopka čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, in jo je potrebno prepustiti v nadaljnjo obdelavo ter odlaganje za to pooblaščenim subjektom. Kot rečeno, je problem ravnanja s komunalnim blatom dosegel zaskrbljujoče razmere potem, ko so Madžari pred leti onemogočili nadaljnji uvoz blata iz drugih držav. Slednje je povzročilo enormen porast cen prevzema, saj so morali prevzemniki iskati alternativne poti. Ker ima obdelava komunalnega blata, skupaj s stroški električne energije delovanja čistilne naprave, ključen pomen pri oblikovanje cene za uporabnika, je bilo potrebno iskati rešitve ki bi nekako omilile vsaj ceno obdelave in odlaganja blata. Ne gre zanemariti dejstva, da v sedanjem stanju komunalno blato vsebuje vsaj 80 odstotkov vode. Z logističnega vidika je tak način zelo potraten, saj se ravno zaradi velike količine vode opravlja nepotrebno in preveliko število cestnih prevozov, kar ima vpliv tudi na okolje. Ideje okoli postavitve sušilnice so se pojavljale v podjetju veliko pred mojim prihodom. Odločitev za sistem sušenja je bila smiselna ravno zaradi velikega odstotka prisotne vode v trenutnem stanju. Razumem, da si nihče ne želi neprijetnih vonjav v svoji bližini, zato je sušilnica postavljena ob čistilni napravi, na neposeljenem območju. Blato pač nastaja v postopku čiščenja odpadnih voda in ne moremo se delati, da ga ni, saj moramo poskrbeti zanj. Dejstvo je, da pač "človeško" blato smrdi in tega se je potrebno zavedati, kar pa ne pomeni, da nismo naredili nič, da neprijetne vonjave odstranimo v čim večji meri. Znotraj Zbornice komunalnega gospodarstva iščemo rešitve za ta problem, a zaenkrat ni na razpolago drugih možnosti, kot je prevoz blata v nadaljnjo obdelavo v tujino, saj v Sloveniji še dolgo časa ne bo primernega objekta za toplotno obdelavo in izrabo odpadkov. Se pa naše komunalno blato v tujini v večini primerov uporablja kot gorivo pri delovanju t.i. sežigalnic, kar pomeni, da izvažamo gorivo. Sam sem tudi podpredsednik komisije za odvajanje in čiščenje odpadne vode pri Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije, ki se med drugim ukvarja s problemi odpadnega blata.

Revizijsko poročilo družbe Ernst & Young, ki se nanaša na pregled poslov in odločitev, povezanih s to investicijo, je obsežen dokument na skoraj sto straneh, s podrobno razčlenjenimi podrobnostmi posla. Ga lahko strnete v nekaj besedah – katere so ključne ugotovitve in kaj pričakujete sedaj?

Revizijski postopek je opravila ena od štirih največjih svetovno uveljavljenih revizijskih hiš. Poročilo je obsežno in kronološko zelo natančno "secira" ta posel. Lahko mirno trdim, da poročilo pritrjuje temu, kar ves čas trdimo, da je nakup sušilnice bil smotrn in gospodaren, opravljen skladno z zakonodajo in da je izbrana odločitev v danih trenutkih in na podlagi znanih dejstev bila pravilna. Pritrdili so nam v ključnih elementih, kot je izbira trenutno razpoložljivega energenta, racionalnost, smiselnost in pridobitev izjemno dobrih pogojev pri sklenjenem zadolževanju skozi pridobljeni kredit, kot tudi dvome o patentu. Glede na to, da je sedaj revizijsko poročilo dostopno, pričakujemo, da bodo nekateri posamezniki ali interesne skupine, zaradi lastnih interesov zlorabljali slednje, predvsem zaradi nerazumevanja tematike, ki jo obravnava ter problema, ki se ga mi lotevamo reševati.

V preteklosti so bili nekateri pomisleki glede izbire energenta za delovanje sušilnice. Odločili ste se za utekočinjen naftni plin in v manjšem delu za električno energijo. Je bila ta odločitev pravilna, glede na druge možnosti in glede na trenutno stanje na svetovnih trgih?

Glede energentov smo zadevo pravilno zastavili. V vseh študijah izvedljivosti smo pri projekcijah cene energentov, zlasti plina, zastavili zelo konzervativno, torej visoko. Na žalost, v slovenski Istri še ni zgrajenega plinovoda za zemeljski plin, saj mora državni koncesionar zgraditi plinovod od Ajdovščine do Lucije, s katerim pa zamuja. In kot kažejo svetovne razmere, je bilo še kako pravilno, da smo se odločiti za utekočinjen naftni plin, saj je slednji redno dobavljiv in drži ceno krepko pod trenutno ceno električne energije. Ker je plin glavni energent za proces sušenja blata, je končni izračun še zmeraj sprejemljiv. Električno energijo pa naprava uporablja v manjši meri, za pogone tekočega traku in manjših pogonskih delov.

Tveganja so bila zaznana pri nekaterih pravnih mnenjih, patentih, na primer. Kako komentirate?

Poglejte, v podjetju smo za vse postopke, katere smo ocenili kot tvegane, najeli zunanje strokovnjake, da bi zadeve potekale skladno z zakonom in transparentno. Razumeti je potrebno, da tako kot na eni strani preko tega projekta kraj pridobi določene pozitivne učinke, tako na drugi strani določeni subjekti obstoječe učinke pač izgubijo. Kar pomeni, da jim ni v interesu, da bi mi projekt izpeljali in uspešno zaključili. Kopja so se lomila predvsem na razlagi tehnološkega patenta izbrane naprave in veljavnosti le tega. Tukaj je zunanja odvetniška družba, specializirana za postopke intelektualne lastnine, še dodatno podala svoje pravno mnenje za potrebe revizije, s katerim je razložila patent in veljavnost oziroma prijavo patenta in morebitne posledice.

Poročilo ugotavlja kakršnakoli tveganja pri financiranju nakupa sušilnice s posojilom banke?

Posojilo, s katerim smo financirali ta posel in refinancirali preostanek neodplačanih, že najetih posojil iz preteklosti, smo pridobili pod zelo prijaznimi pogoji. Obrestna mera in modaliteta odplačevanja posojila sta za podjetje res ugodni in v današnjih pogojih praktično nedosegljivi.

Očitno je, da revizija, ki jo je naročila Občina Ankaran in ta, ki jo je za Marjetico Koper opravila revizijska hiša Ernest & Young, nista primerljivi? Kako je to mogoče?

Kot sem že večkrat povedal, dokument, ki so ga novinarjem posredovali iz Občine Ankaran, bi težko poimenovali poročilo o opravljanjem revizijskem postopku. Preprosto zato, ker izvajalec, ki je pripravil to poročilo, ni pridobil nobenih uradnih dokumentov in podatkov iz našega podjetja, na podlagi katerih bi lahko opravil revizijo. Zato se je res potrebno vprašati, kdo je dal izvajalcu dokumente, od kod so bili ti dokumenti posredovani Občini Ankaran, kot tudi, ali so verodostojni. Najmanj, kar bi si želel je to, da je Občina Ankaran predala izvajalcu dokumente "z ulice" oz. pridobljene na "nenavaden" način, ali pa, da je uporabila enostranska mnenja določenih oseb, ki so sodelovale z izvajalcem. Ker na tak način izvedeno poročilo in potem uporabljeno v raznih postopkih, je najmanj kar lahko rečem – nekredibilno. Zato ta dva dokumenta ne moremo primerjati.

Najbolj zanimivo vprašanje za javnost v slovenski Istri je, kdaj bo sušilnica začela z obratovanjem? Od nakupa je minilo že več kot eno leto.

Zamude so na žalost sestavni del postopkov pridobivanja soglasij in uporabnih dovoljenj. Očitno se temu tudi mi nismo mogli izogniti. Nekaj od tega smo pričakovali, dodatno zamudo, na katero pa res nismo mogli računati, pa so povzročile napake v projektni dokumentacije obstoječe čistilne naprave, ki je bila narejena več kot 15 let nazaj, geomehanske raziskave. Tehnični pregled sušilnice je bil uspešno opravljen sredi februarja. Smo v fazi odprave manjših pomanjkljivosti, povezanih z morebitnim posedanjem terena, potem pa pričakujemo podelitev uporabnega dovoljenja in zagon.

Komunalna podjetja po celotni Sloveniji so v preteklih dveh mesecih podražila svoje storitve. Razlog je inflacija in naraščajoče cene energentov. Kako je s cenami Marjetice Koper, lahko pričakujemo podražitev?

Dnevno beremo, da se cene komunalnih storitev dražijo povsod po Sloveniji, nazadnje v prestolnici. Naše cene ostajajo stabilne in to kljub temu, da nam Komunala Izola dolguje že skoraj 1,5 milijona evrov iz naslova čiščenja odpadnih komunalnih voda. To se občuti pri našem poslovanju. Prvostopenjsko sodišče je sicer ugodilo našemu tožbenemu zahtevku, a do končne odločitve bo minilo verjetno še nekaj časa. Komunalna podjetja smo v večini primerov odvisna od zunanjih izvajalcev, ki prevzemajo odpadke v nadaljnjo obdelavo in odlaganje, gibanja cen električne energije, stroškov minimalnih plač in podobno. Ali bomo letos dvignili cene na področju ravnanja z odpadki in odvajanja in čiščenja odpadne vode je sedaj težko odgovoriti, ker nam ključni izvajalci še niso javili novih cen. Slednje bo znano kasneje v letu. Še vedno je težava, da v regiji ne premoremo lastne sortirnice odpadkov, ki bi lahko nekako pomagala pri omejevanju dvigov cen ter izboljšala stanje na področju ločevanja odpadkov, ki gredo v nadaljnjo obdelavo.

In za konec, kateri so ključni projekti, ki jih nameravate realizirati v letošnjem letu?

Med večjimi projekti je nadaljevanje širjenja in deljenja t.i. rumenih zabojnikov posameznim gospodinjstvom, s katerim se zvišuje stopnja ločevanja odpadkov. Testirali bomo večje zabojnike, tako imenovane "zvonove". V načrtih je ureditev območja za tržnico, ki predvideva nov, sodobnejši parkirni sistem, ki bo prijaznejši do uporabnika.