PUTIN ZAGROZIL Z NAPADI NA ZAHOD: "Zakaj ne bi imeli pravice tudi mi"

Svet

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo znova kritiziral dobavo zahodnega orožja Ukrajini, zlasti raket dolgega dosega, in zagrozil, da bi Moskva lahko s podobnim orožjem oborožila države, ki bi nato izvajale napade na zahodne države. Ob tem je ponovil trditev, da so zahodni vojaški inštruktorji že dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube.

"Če nekdo meni, da je mogoče dobaviti takšno orožje na vojno območje, da bi napadli naše ozemlje in nam povzročili težave, zakaj potem ne bi tudi mi imeli pravice dobaviti orožja istega tipa na območja sveta, kjer bodo izvedeni napadi na objekte teh zahodnih držav," je na prvi novinarski konferenci s tujimi tiskovnimi agencijami od začeta vojne v Ukrajini izjavil Putin.

Ponovno je obsodil dobavo zahodnega orožja Ukrajini, pri čemer je bil kritičen zlasti do Nemčije. Poudaril je, da je prihod prvih nemških tankov v Ukrajino povzročil "moralni in etični šok" v Rusiji. "Ko nemške oblasti trdijo, da bo še več raket napadalo cilje na ruskem ozemlju, to dokončno uničuje rusko-nemške odnose," je dodal.

Ponovil je tudi, da Rusija ni začela vojne proti Ukrajini in krivdo zanjo pripisal majdanski revoluciji leta 2014. "Vsi mislijo, da je Rusija začela vojno v Ukrajini. Rad bi poudaril, da se nihče na Zahodu, v Evropi, noče spomniti, kako se je ta tragedija začela," je dejal.

Na vprašanje o številu ubitih ruskih vojakov v vojni, je odgovoril le, da so ukrajinske izgube petkrat večje. Dodal je, da so zahodni vojaški inštruktorji dejavni v Ukrajini in da so utrpeli izgube, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako je zatrdil, da Moskva nima imperialističnih ambicijah, idejo, da bi Rusija lahko napadla zvezo Nato pa je označil za neumno. Ob tem je še dejal, da bi Rusija jedrsko orožje uporabila le za obrambo svojega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Glede lanskoletne smrti novinarja AFP Armana Soldina v Ukrajini, ki je bila verjetno posledica ruskega raketnega obstreljevanja, je Putin povedal, da je Moskva pripravljena pomagati pri preiskavi incidenta. "Pripravljeni smo opraviti to delo. Ne vem, kako bi to lahko storili v praksi, saj je ta oseba umrla na vojnem območju," je poudaril.

Ob tem je tudi dodal, da sta Rusija in ZDA v stiku glede morebitne izmenjave zapornikov, s katero bi izpustili ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, ki so ga v Rusiji zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca lani.

Kritičen je bil tudi do obsodbe bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je bil nedavno spoznan za krivega vseh 34 točk obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov. "Po vsem svetu je očitno, da je pregon Trumpa preprosto izkoriščanje sodnega sistema med notranjepolitičnim bojem," je ocenil.

Pri tem je ponovil, da tako zmaga Trumpa kot ponovna izvolitev trenutnega predsednika Joeja Bidna na ameriških predsedniških volitvah ne bi bistveno spremenila odnosov med Moskvo in Washingtonom.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
joe jaxson |  06 .06. 2024 ob  22: 06
-2
putanesku ne ser ! to pravico že imaš/imate in jo zelo dobro izkriščate z iranskimi, s-korejskimi in kitajskimi droni/orožjem ! al ja ?!
hribi |  06 .06. 2024 ob  14: 04
Ko so politiki vodili moški ki so rad vojskovali so se dogajale vojne in je bilo tudi dogovarjanje kako ustaviti vojno. Danes ko imamo ničelno toleranco do nasilja nam politiko vodijo poženščeni moških in ženske ki bi bile bojevnice in nihče ne govori o miru. Samo o vojni. Nek paradoks se nam dogaja.
 |  06 .06. 2024 ob  13: 08
Zaradi Jenše in Goloba bomo prvi na udaru.Naguzili nas bodo ali rusi ali muslići.