V okviru javne razgrnitve študije variant oz. predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper potekajo javne obravnave v občinah, na območju katerih bo proga potekala. Poleg Kopra so to še občine Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina.

Državni prostorski načrt bo dokončno sprejela vlada, do 12. novembra pa poteka javna razgrnitev. Skladno s pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, ki jo je dalo ministrstvo za infrastrukturo, so pripravili tudi študijo variant za dvotirnost drugega tira, ki jo je izdelalo podjetje Urbis.

Študija je predvidela tri variante. Po prvi bi dvotirnost zagotovili z novim, torej drugim tirom in nadgradnjo obstoječe proge. Po njej ne bi dodatno posegali v dolino Glinščice, tudi investicijski stroški bi bili manjši, vendar bi v času nadgradnje obstoječe proge promet potekal le po enem tiru, kar bi bilo nevarno v primeru izrednih dogodkov. Prav tako bi ostalo visoko tveganje za vodno onesnaženje.

Po drugi inačici bi ob že umeščenem drugem tiru zgradili dodatni levi tir, ukinili pa bi obstoječo progo med Koprom in Prešnico. Ta varianta predstavlja bistveno manjše okoljsko tveganje in manjšo nevarnost požarov kot tudi občutno zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom. Poleg tega bi gradnja dodatnega tira lahko nemoteno potekala na novi progi, ob krajših voznih časih in povečanju zmogljivosti proge pa je boljša tudi z ekonomskega vidika. Edini minus predstavljajo dodatni posegi v dolino Glinščice in nekoliko višja začetna investicija, izhaja iz študije.

Po tretji varianti bi zgradili dvotirno progo, torej drugi tir in dodatni levi tir, hkrati pa ohranili obstoječo progo. Gre sicer za najslabšo varianto z vidika vplivov na okolje.

Kot najbolj primerno študija navaja drugo varianto, pri čemer bi dvotirno progo zgradili v dveh fazah, po izgradnji dodatnega tira pa bi šli v zaprtje obstoječe proge. Ta varianta med drugim predvideva tri nove predorske cevi, en most in tri galerije.

V razpravi je bilo slišati naklonjenost predlagani varianti, a tudi kritike. Tako je predstavnica krajevne skupnosti Bertoki Jana Purger pogrešala strategijo za povezovanje tovornega in potniškega prometa, pri čemer niti razgrnjene variante po njenem ne rešujejo problema potniškega prometa.

Bivši predsednik krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever je spomnil, da so že pred leti zagovarjali varianto, ki je zdaj obveljala kot najprimernejša. Ohranitev stare proge, ki je med drugim težko dostopna in zato problematična v primeru nesreč, tako po njegovih besedah nikakor ne pride v poštev. Obstoječo progo je treba preprosto opustiti, je dodal: "Ti ljudje so si po 50 letih izkoriščanja to zaslužili."