Računsko sodišče je za predstavitev celotnega mesečnega stroška, ki ga ima povprečno gospodinjstvo v posamezni občini, združilo zbrane podatke o cenah vrtca, oskrbe s pitno vodo, kanalščine, komunalnih odpadkov, komunalne takse in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

V povprečju skupni stroški omenjenih storitev v slovenskih občinah znašajo 78,67 evra, pri čemer v že omenjenih najcenejših, kot so Krško, Videm, Črenšovci, ti znašajo okoli 50 evrov. Najdražja je občina Piran s 126,08 evra, tudi na drugem mestu je obalna občina Izola s 111,9 evra. Gospodinjstva bi sicer v večini občin za izbranih šest storitev plačevala med 60 in 100 evrov mesečno.

Kot je pokazala raziskava, so najmanjše razlike med občinskimi cenami pri polnih cenah programov vrtcev, kjer je spodnja cena za drugi starostni razred 288 evrov, kolikor znaša cena v Ilirski Bistrici, zgornja pa 497 evrov v občini Kostel, medtem ko se v povprečju cene gibljejo okoli 383 evrov.

Največje razlike so na področju komunalnega prispevka ter na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Komunalni prispevek za istovrstno gradnjo v primeru stavbe s 150 kvadratnimi metri bruto površine lahko tako znaša od 900 pa vse do več kot 30.000 evrov. Načeloma velja, da so cene teh storitev višje v občinah z večjim številom prebivalcev.

BONUS VIDEO: Na Obali so pripravljeni na turiste, bodo ponovili rekordno sezono iz leta 2019?

Občine se sicer na različnih področjih odločajo za različne oblike subvencij na cene storitev. Tako za programe vrtcev različne stopnje subvencij zagotavlja manj kot tretjina občin, subvencije pri oskrbi s pitno vodo pa tri četrtine vseh občin. Za subvencije pri kanalščini se je odločila dobra polovica občin, pri storitvi ravnanja s komunalnimi odpadki pa le pet odstotkov občin.

Kot še ugotavljajo na računskem sodišču, so lahko razlike v cenah med občinami posledica različnih dejavnikov, saj na njih vpliva kakovost in učinkovitost zagotavljanja storitve, pa tudi obseg infrastrukture.

V vsakem primeru cenovne razlike postavljajo občane različnih občin v neenakopraven položaj, kar po mnenju avtorjev raziskave od pristojnih terja razmislek o njihovih razlogih. Gre za vprašanje cenovne dostopnosti občinskih storitev, ki bo v prihodnosti zaradi posledic pandemije, nestabilnih geopolitičnih razmer in nepredvidljivih gospodarskih gibanj še bolj aktualno kot v preteklosti, dodajajo na računskem sodišču.

Pri analizi in predstavitvi je računsko sodišče izhajalo iz odgovorov občin in javno dostopnih podatkov. Raziskava jim bo služila kot pomoč pri identifikaciji področij za izvedbo revizij. Rezultati so lahko koristni tako za deležnike, na vseh ravneh zagotavljanja storitev, kot tudi za prebivalce, torej koristnike storitev.