Čeprav na Inšpektoratu za okolje in energijo zatrjujejo, da so bili o izlitju kurilnega olja v Izoli obveščeni šele 30. decembra 2022 s strani Operativnega klicnega centra (OKC), pa dokumenti in fotografije, ki smo jih pridobili v uredništvu s strani Izolana razkrivajo, da je bila prva informacija o tem, da v morje izteka nafta, inšpektoratu posredovana kar štiri dni prej. Zakaj se pristojni niso odzvali takoj po prejemu prijave in ali bi lahko bila razsežnost ekološke nesreče ob hitrem ukrepanju manjša?
RAZKRIVAMO: To je zgodba Izolana, ki je prvi prijavil razlitje nafte že 26. decembra lani
Izola
Fotografije, ki so bile posnete med 26 in 28. decembrom 2022, razkrivajo ogromno onesnaženje in neukrepanje pristojnih.
V uredništvo nas je poklical Izolan, ki nam je posredoval fotografije in dokument, s katerimi je podkrepil svoje pričevanje, da je bil prvi, ki je iztekanje nafte poskušal prijaviti različnim inštitucijam in to že 26. decembra 2022.
Izolan, ki se je s partnerko v tistih dneh večkrat sprehajal ob obali, je madeže na morski gladini opazoval že več dni, ko se je tudi sam začudil, da očitno nihče ne reagira. Poskušal je ugotoviti, komu lahko sploh videno prijavi, zato je 26. decembra poklical Upravo za pomorstvo oziroma Sektor za varovanje obalnega morja, ki je v državi pristojen za ukrepanje ob nenadnem onesnaženju morja. Vodja sektorja Arturo Steffe mu je ob tem dejal, naj kar sam pokliče telefonsko številko 112 ter prijavi madeže.
Zakaj tega ni Steffe storil sam, smo ga vprašali in ali je res dolžnost navadnih občanov, da kličejo na različne številke ter iščejo 'uradno zadolženega' za prijavo okoljskih nesreč? Steffe je odgovoril, da je takšen "uradni postopek". Pojasnil je še, da so bili na lokaciji naslednji dan, torej 27. decembra, vendar niso mogli ugotoviti vira razlitja; prva ocena je bila, da gre za manjšo količine nafte iz kakšnega plovila ter da bi se nafto lahko odstranilo v nekaj dneh že zgolj s pomočjo pivnikov. Da gre za razlitje nafte iz podzemne cisterne Hotela Delfin in to za izjemno velike količine, pa po besedah Steffeta ni bilo možno ugotoviti.
Tudi v Hotelu Delfin zatrjujejo, da o izlitju kurilnega olja niso vedeli ničesar, dokler jih o tem ni obvestila Komunala Izola, kar se je zgodilo 30. decembra. "Ko se je ugotovil izvor puščanja, smo nemudoma poklicali klicni center – organ pristojen za obveščanje – na telefon 112 ter hkrati nemudoma izvedli nujne ukrepe, da se je takoj preprečilo nadaljnjo puščanje," pojasnjujejo in dodajajo: "O izlitju smo obvestili vse pristojne inštitucije, gasilce, inšpektorja za okolje, civilno zaščito, Sektor za varovanje obalnega morja (SVOM), Dravo in policijo." Pa vendar je nafta iztekala v morje po vsej verjetnosti vsaj teden dni, preden so v hotelu sploh opazili, da se nekaj dogaja, četudi se je iz morja širil smrad po nafti.
Izolan nam je poslal tudi anonimno prijavo, da je poleg klica, obvestil tudi Inšpektorat RS za okolje in energijo, ki je bil o razlitju obveščen že 26. decembra, in v kateri je jasno navedel, da je na morski gladini znotraj zaliva marine prisotna velika količina madežev nafte in smrad ter da je takšno stanje že več dni.
Zakaj niso reagirali vsaj štiri dni prej?
Ker se v medijih pojavljajo informacije, da je bil inšpektorat o izlitju nafte obveščen 30. decembra in to s strani klicnega centra, pri čemer gre za očitno protislovje, smo inšpektorat zaprosili za pojasnilo. Zanimalo nas je, kdaj je bil Inšpektorat dejansko prvič obveščen o izlitju nafte ter kako so stekli postopki obveščanja, preverjanja in ukrepanja po prejetju te anonimne prijave.
Iz odgovora izhaja, da je inšpektorat prijavo razlitja nafte dejansko dobil že 26. decembra, vendar pristojni niso takoj odreagirali, ker iz prijave niso razbrali, "da gre za večje količine". Kot so zapisali: "Anonimna prijava je bila podana dne 26. 12. 2022. V prijavi je bilo navedeno, da so se v marini pojavili naftni madeži, kjer bi takšen madež lahko pričakovali zaradi okvarjenega plovila. Iz same prijave ni bilo mogoče razbrati ali razumeti, da gre za večje količine kurilnega olja. Dejstvo je, da so se količine izlitega kurilnega olja ugotavljale bistveno kasneje."
Nafta je po naših ocenah nemoteno iztekala vsaj teden dni, preden so pristojni državni organi odreagirali in pričeli z ukrepanjem. Tudi inšpektorat je uvedel postopek šele 30. decembra. "V konkretni zadevi je klicni center (OKC) 30. 12. 2022 takratni IRSOP obvestil, da se je po kanalizacijskih vodih za meteorno vodo, ki vodijo do morja, izlilo kurilno olje iz hotela Delfin ter da so bile obveščene vse intervencijske službe VGP Drava, Swom in gasilska brigada Koper." Tedaj je inšpektor za okolje tudi uvedel inšpekcijski postopek in ukrepal, a, kot poudarjajo, "inšpektor ni ena od služb, ki sodelujejo v intervenciji".
Veliko je nelogičnosti in prelaganja odgovornosti v tej, po vsej verjetnosti eni največjih okoljskih nesreč v izolski občini. Jutri nadaljujemo z razkrivanjem nenavadnih postopkov in ravnanj oz. neravnanj odgovornih državnih organov in pa tudi župana Milana Bogatiča, ki so pripeljali do tega, da so razsežnosti bistveno večje od predstavljenih. Naj samo omenimo, da je po nekaterih ocenah količina nafte, ki se zadržuje pod zemljo, tudi do enkrat večja od doslej objavljenih podatkov.
Komentiraj
Vsi obiskovalci Izole in Marine Izola si lahko vsakodnevno pogledajo veliko ekološko škodo, ko iztekla nafta pronica skozi tla, mimo baražnih zapor in žal tudi mimo belih pivnikov, ki sčasoma postajajo rjavi in polni iztekle nafte. Kolikor to ni "okoljska škoda po predpisih" potem bi morali vse pisce Zakona in vse poslance, ki o tem odločajo, pripeljati v Izolo, da v živo vidijo posledice. Tudi turisti in upokojenci, ki bodo v prihodnih mesecih gostje v Hotelu Delfin, še ne vedo ali bodo prišli, ali odpovedati počitnice, saj še vedno ni zagotovila, da se bodo lahko sploh kopali v morju. Ko bi vsaj odgovorni vedeli in videli, koliko škode lahko naredi malomarnost in izmikanje odgovornosti, saj nastale škode v naravi ne bo moč povrniti in sanirati v celoti. Da o okoljskih zavarovanjih sploh ne kaže izgubljati besed...pa vsi govorijo o trajnostnostnem razvoju naša družbe...
Vsakodnevno pa povsod v družbi obveščajo in opozarjajo na marila ESG ter prilagajanje gospodarskih družb ter celotne družbe na trajnost in implementacijo v organizacijo poslovanja in delovanja. Trajnostno poslovanje je že danes za nekatera podjetja oziroma organizacije nuja z vidika zakonodaje in gospodarske panoge, v kateri delujejo.
Je pa hkrati tudi priložnost, da v poslovanje začnejo vpeljevati dobre prakse in trajnostne dejavnike ter tako ustvarijo konkurenčno prednost oziroma so skladna s smernicami poslovanja sodobnih uspešnih organizacij.
Z vidika razvoja evropskih gospodarskih usmeritev in razvoja zakonodaje lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo v naslednjih nekaj letih trajnostno poslovanje obvezen aspekt delovanja večine organizacij. Ker pa spremembe oziroma prilagoditve zahtevajo svoj čas, je koristno, da se organizacije s trajnostnimi pristopi seznanijo čimprej.
Vsaka čast tistemu, ki je prvi že 26.12.2022 prijavil izlitje nafte, sedaj pa za pristojne službe in odgovorne osebe, ni več izgovorov...