Razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo. Julija se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za dobrih 240 milijonov evrov, kar je bilo največje znižanje letos, v danes objavljenem Ekonomskem ogledalu navaja Umar.

Približno 80 odstotkov znižanja je bila posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in nefinančnih institucij, povečalo se je tudi razdolževanje gospodinjstev, medtem ko je obseg posojil države stagniral.

Banke se še naprej razdolžujejo v tujini

V prvih sedmih mesecih se je tako obseg posojil domačim nebančnim sektorjem znižal že za okoli 1,2 milijarde evrov, kar je približno petkratnik razdolževanja iz enakega obdobja lani. Pritiski, povezani z odlivom vlog gospodinjstev, so se v zadnjih dveh mesecih umirili, banke pa se še naprej razdolžujejo v tujini. Junija se je slabšanje kakovosti bančne aktive pospešilo.

Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih po statističnem registru je v drugem trimesečju na četrtletni ravni po desezoniranih podatkih ostalo nespremenjeno, a je bilo za 2,9 odstotka manjše kot v enakem obdobju lani.

Število brezposelnih se je povečalo

Število registriranih brezposelnih oseb se je v zadnjih mesecih povečalo manj izrazito kot v začetku leta, medletno pa je bilo v drugem četrtletju večje za 10,9 odstotka. Njihovo število se je julija v primerjavi z junijem povečalo za 0,2 odstotka na 117.143.

Medtem ko se je v drugem četrtletju v Sloveniji nadaljevalo krčenje gospodarske aktivnosti, pa se je ta v večini slovenskih najpomembnejših trgovinskih partneric povečala, izboljšala so se tudi pričakovanja glede okrevanja v drugi polovici leta.

BDP se je povečal

Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem trimesečju v območju z evrom po daljšem obdobju krčenja povečal za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je bil nižji za 0,5 odstotka.

"Rast je bila v večini naših glavnih trgovinskih partneric višja od spomladanskih pričakovanj Evropske komisije. Obeti za prihodnje mesece so se izboljšali, kar kažejo kazalniki zaupanja, ki so v poletnih mesecih dosegli najvišje vrednosti po letu 2011," navaja Umar.

Posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva v območju z evrom so se sicer zaostrili, zaradi negativnih pričakovanj bank glede okrevanja v posameznih dejavnostih in še vedno visokih tveganj v evrskem območju, a je bilo po pojasnilih Umarja poslabšanje manjše kot v preteklih četrtletjih.