"Red proti kaosu"

Intervju

V ponedeljek smo vam predstavili, kako na terenu z odpadki ravnajo v Komunalno stanovanjski družbi (KSD) Ajdovščina. Reportažo s terena danes dopolnjujemo še s pogovorom z direktorjem KSD Ajdovščina, Egonom Stoparjem. Direktor nam je zaupal, na kakšne načine razmišljajo še izboljšati svoje rezultate ločevanje odpadkov, kje se zatika glede Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Dolga Poljana, kakšno odločitev pričakuje od ajdovskih svetnikov glede sodelovanja v regijskem CERO in kaj je pravzaprav narobe v Sloveniji, ko govorimo o ravnanju z odpadki. Ajdovski svetniki bodo  o nadaljnjem sodelovanju v RCERO sicer odločali danes, na tretji izredni seji Občinskega sveta.

KSD Ajdovščina trenutno približno 50 % odpadkov zbere ločenih, 50 % pa mešanih. Kako razmišljate, da bi še izboljšali rezultate?

Prva stvar je, da intenzivno delamo na vzpostavljanju infrastrukture. Vidimo, da kjerkoli smo zadeve popravili v smeri zmanjševanja števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke in jih smiselno nadomestili z zabojniki za ločene frakcije, se je stanje izboljšalo. Intenzivno urejamo ekološke otoke, kjer se da odvreči vse frakcije. To je prva stvar, infrastruktura.

Druga stvar so delavnice, ki jih po krajevnih skupnostih izvajamo že dve leti. S skupnostmi skrbimo tudi za ustrezno postavitev infrastrukture. Z izobraževanjem bomo še nadaljevali, imamo ideje tudi glede izobraževanja v šolah in vrtcih. To delamo že zdaj, vendar se pripravljamo, da bomo še na drugačne načine poizkušali pristopiti čim bližje občanom. Radi bi v to vključili tudi srednje šole, v smislu konkretne organizacije dodatnih delavnic. Radi bi se povezali tudi s starejšo generacijo, društvom upokojencev, ker tudi tu vidimo en krog zelo aktivnih občanov, ki imajo posluh za te zadeve.

Tretja stvar je sodelovanje s podjetji. Z veliko podjetji smo dosegli kar velike korake. Najbrž tudi same cene vplivajo, da podjetja pri sebi naredijo maksimalno kar se da, da imajo mešanih odpadkov čim manj. Določen del pa še sami opravimo na CERO Dolga Poljana.

Do kod pričakujete, da bi se dalo skrčiti mešane odpadke?

Konkretno vam povem, da v Vrhniki dosegajo 75 % ločeno zbranih odpadkov. Da bi tudi sami prišli do takšnega odstotka, bi potrebovali verjetno še inšpekcijsko službo. Inšpekcijska služba sicer nima tiste vloge, da v prvi vrsti kaznuje. Najprej izobražuje in opominja, šele nato pa kaznuje. Že sedaj sicer poizkušamo biti aktivni, delamo naključne preveritve na terenu, kjer preiščemo odpadke, in naj povem, da se takoj dobi povzročitelja. Izkušnje so zelo konkretne.

Kako sicer ljudje jemljejo ločevanje?

Če ljudje jemljejo ločeno zbiranje resno, je v redu. Odnos: »Cene gredo gor, kaj bom jaz ločeval!« ni pravi. Ločevanje odpadkov je v prvi vrsti ena od zadev, s katerimi si ustvarjamo red v svoji družbi. Red v mojem gospodinjstvu, in red, kjer sam delujem, na koncu pomeni tudi red v družbi. Ločeni odpadki proti mešanim odpadkom pomenijo red proti kaosu. Smiselno je, da zasledujemo red, da si postavimo stvari na svoje mesto, to je ključ. Poleg tega, ko začneš ločevati odpadke, začneš razmišljati, kako pa se da te odpadke uporabiti. Mi odpadke razumemo kot nekaj, kar je treba odstraniti, ne pa kot nekaj, kar je lahko še uporabno, od drv, lesa, do papirja … Ko ločuješ, začneš razmišljati drugače.

Koliko znaša trenutna cena odvoza tone mešanih komunalnih odpadkov?

Trenutno mešanih komunalnih odpadkov še ne odvažamo, ampak jih skladiščimo. Če bi jih morali odvažati, pa smo izpeljali razpis. Delamo na tem, da pridobimo okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje mešanih odpadkov. Tudi bistvo povečanja zadnje cene smeti, po več kot desetih letih, ni bilo zaradi povečanja stroška odvoza, ampak za jamstva odlagališča. Zelo je velik del povišanja cene šel na ta račun. Ne glede na to, mi zdaj delamo na pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Kaj bo, ne vemo.

Skratka, naredili smo razpis in dobili ponudbo za odvoz – 120 evrov na tono. Na razpis se je sicer prijavilo pet ponudnikov in najcenejši je bil ponudnik iz Ljubljane. Če bi lahko mešane komunalne odpadke odlagali na svojem, bi bila cena za tono 40 evrov, tako da se ta strošek z odvozom bistveno poveča. Kako bomo to veliko razliko kompenzirali?  Z raznoraznimi ukrepi. Najprej moramo delati tako, da bo mešanih odpadkov čim manj. Bolj kot si bomo občani pomagali sami, bolj bomo imeli cene za smeti pod nadzorom. Če bomo bili brezbrižni,  bo teh količin več in bodo stroški višji. Če pa bo vsak občan stvari uredil na svojem kuhinjskem pultu, bo vse pod nadzorom in bo tudi cena pod nadzorom.

Kje se pravzaprav zatikajo stvari okrog papirjev za CERO Dolga Poljana?

Mi trdimo, da imamo vse predispozicije. Trdim, da imamo zelo strokovne sodelavce in sigurno eno najboljših in najbolj urejenih odlagališč v Sloveniji. Naše odlagališče leži na skoraj 100-metrski plasti ilovice, kar je več kot dovolj. Nobenih težav nimamo niti s podzemnimi vodami, kot jih imajo na primer kraška odlagališča. Imamo popolnoma pod nadzorom izcedne vode, te vode pa čistimo še z rastlinsko čistilno napravo.

Parametri so vsi tukaj. Mi nimamo nobenih težav, ko damo našo vlogo z izhodiščnimi parametri. Nekdo, ki pa ni niti videl tega odlagališča, si drzne zadevo zapreti. Niti, da bi  čemu oporekal. Strinjam se, da damo papirje na mizo in spregledamo. Tukaj imamo težave. Še kar nekaj odlagališč je zelo kakovostnih in imajo podobne težave. Vse se daje v isti koš, se obravnava z istimi teoretičnimi merili. Večina odlagališč je nastalih na obstoječih odlagališčih, ki so se s časom uredila. Vsako odlagališče je svoja zgodba in jo je treba kot tako obravnavati. Dokler tega ne bo, bo precej žalostna zgodba. Zakaj ne izkoriščati obstoječih odlagališč? Konec koncev pa naš cilj ni odlaganje odpadkov, ampak čim več ločevati, preostanek pa odložiti čim bližje.

Ajdovski svetniki bodo ponovno odločali o sodelovanju v RCERO. Kakšno odločitev pričakujete?

Na svetu regije smo poizkušali pokazati sliko tako, kot je. Količine mešanih komunalnih odpadkov zelo padajo in ni zagotovil zanje. Potem se v tej zgodbi postavi vprašanje o racionalnosti projekta. To moram povedati, ker me bodo v nasprotnem primeru ljudje spraševali, kej si bil takrat, da bi opozoril, da teh količin ne bo. Če se za regijski center dobi zagotovilo, da bodo količine, ki so sedaj za ta projekt predvidene, potem je ta projekt zelo korekten. Občini Ajdovščina in Vipava bosta solastnici in moramo se zavedati, da če bo to podjetje ustvarjalo izgubo, bo treba  izgubo pokrivati. Mi smo želeli na to opozoriti, stališče regije pa je, da se na tem vztraja.

Ste imeli tudi sam občutek, da svetniki premalo vedo, zakaj gre, na zadnji seji jih je bilo veliko vzdržanih …

V Sloveniji nobeden prav dosti ne ve, ker je na tem področju precejšnja zmeda. Red ni bil pravočasno vzpostavljen – regije niso bile pravočasno vzpostavljene. Država bi morala reči: »To je regija in mora zgraditi ta regijski center.« Država bi morala to organizirati, vendar je vse skupaj raje prepustila občinam. Zadnjič sem poslušal neko srečanje. Puconci, 23 občin je podpisalo projekt, ki trenutno nima dovolj odpadkov. Kaj so razmišljali pred toliko leti?  

Drugače je tako, svetnike razumem. Svetniki opažajo, da delamo dobro, v končni fazi imamo dobre rezultate, in zaradi tega so tisti, ki so dali svojo potrditev, potrdili, da dobro delamo in da nekako zaupajo temu, kar delamo. Pri vseh svetnikih je pa nekakšna stiska, strah pred političnim pritiskom. Ker v bistvu ne glede na naše dobro delo lahko pride odločitev od nekje drugje in nam onemogoči delo, mislim, da se vsak zaveda tega političnega faktorja, tega zunanjega vpliva. Tukaj mislim, da je ta stiska, ki jo razumem. Drugače, konec koncev delujemo v državi, kjer smo odvisni od državnih inštitucij. Državna inštitucija nam da okoljsko dovoljenje, nam lahko dovoli in nam lahko ne dovoli. Sam pa moram na koncu pokazati le rezultate.

Bi se strinjali, če za konec rečemo, da bi morala imeti tu več besede stroka?

Stroka že kar nekaj ve. V tujini vidimo tudi sežig, mi glede tega še nismo naredili nič. Na ekološko osveščeni Finski pa zidajo sedaj šest sežigalnic. Sežig ni več tabu tema, to so danes že tako izpopolnjene tehnologije, da ni težav, mi se pa tega še vedno preveč bojimo. Na tem delu še nismo naredili domače naloge in tu je večji problem vse te neurejenosti v naši državi. Če pogledamo v Avstrijo, samo čez mejo greš in tam je cementarna s sežigalnico. Sežigalnica, ki čez 80 % goriva dobi iz odpadkov. In samo take cementarne bodo še konkurenčne v prihodnjem obdobju, ker vsa goriva postajajo dražja.

Stroka je na tem področju zelo močna. Konkretno naj povem ravno to razmišljanje: odpadek, ki ga pobereš, ga do čim kasnejše faze poizkušaj obdržati v celi obliki, da se potem na koncu odločiš. To so čiste frakcije, to pa so frakcije za sežig in to so frakcije za biološko obdelavo. Če gledam to, kar sem videl v zadnjem času, vidim, da to tudi država podpira. Na primer na drugem koncu Slovenije, Kostak Krško ... mislim, da je bila investicija 4 milijone evrov. Čudovita linija za sortiranje odpadkov. Kakršen koli odpadek daš vanjo, dobiš ven čisto frakcijo in tisto je res dodana vrednost in mislim, da bodo oni na tem področju zelo uspešni, seveda če jim bo dala država dihati.