Če se za začetek na kratko predstavite. Koliko let že delate kot redar (v Piranu)?

Moje ime je Mihael Tomše, na kratko Miha. Občinski redar sem že od začetka leta 2007, do leta 2016 sem redno deloval na območju občine Piran, istega leta, ko se je pa naš urad združil z občino Ankaran, sem pričel delovati na območju občine Ankaran, pred nekaj meseci sem se pa zopet "pojavil" v Piranu. (nasmeh) Sem oče dveh čudovitih otrok, zelo rad s svojo drago ženo ter otrokoma uživam v skupnih trenutkih, saj majhni trenutki ustvarjajo velike spomine.

Zanima nas, kako se je pravzaprav zgodilo, da ste bili vključeni v reševanje?

S sodelavko Anno sva ob 15. uri pričela popoldansko izmeno. Tekom najinega rednega dela med kontrolo ulic po Piranu je nekje ob 16.10 uri mimo naju na Zelenjavnem trgu pritekel kolega gasilec Peter Ventin, ki mi je med tekom na lokacijo požara rekel: "Miha, gori, Trubarjeva ulica 40!" S sodelavko sva se takoj odpravila na sam kraj dogodka, kjer sva najprej preverila stanje situacije, nato pa, ko sva ugotovila, da gori v enem izmed prostorov na Trubarjevi ulici, sva takoj pričela z evakuacijo stanovalcev v neposredni bližini požara. Na vsa vrata stanovanj sva vsaj trikrat trkala in pozivala stanovalce s klici "Mestno redarstvo, odprite, nujna evakuacija zaradi požara!" Tekom evakuacije sta se nama tudi pridružila kolega iz Policijske postaje Piran, ki sta prav tako požrtvovalno delovala pri evakuaciji. Tekom evakuiranja me je na našo dežurno številko poklical dežurni policist iz operativno komunikacijskega centra 113, ki me je obvestil, da če potrebujemo kakršnokoli pomoč, da se lahko takoj obrnemo na njih.

Med intervencijo je na kraj prišlo še več gasilcev iz različnih enot ter več policijskih patrulj iz različnih policijskih postaj, kjer smo vsi skupaj nudili pomoč gasilcem ter občanom. Po približno eni uri dela je do mene pristopila občanka, ki me je vprašala, če sem mogoče videl njenega sina, ki naj bi bil v enem izmed stanovanj, na katerega smo že v samem začetku trkali. Gospo sem vprašal, kje naj bi bil njen sin, odgovorila mi je, da je še vedno v stanovanju, ki ga je že močno zajel strupen dim. Gospe sem naročil, da naj takoj sina pokliče na telefon ter da naj pride do vhodnih vrat. Takoj sem brez večjega premisleka "prijel" enega gasilca in enega policista, jima na hitro povedal, za kaj gre, nato pa smo se skupaj odpravili po najstnika skozi gosti dim. Edini, ki je imel dihalno masko, je bil gasilec. Ko je ta fant odprl vrata, je bil že vidno v zelo slabem stanju. Policist in gasilec sta otroka predala meni, odnesel sem ga do reševalnega vozila, ki je čakalo na Tartinijevem trgu. Reševalci so otroka takoj prevzeli v oskrbo, sam pa sem se takoj vrnil nazaj na lokacijo dogajanja z namenom nadaljnjega reševanja ter nudenja pomoči.

Ste bili prvič udeleženi v čem takem?

Zame to ni bil prvo reševanje, tekom svojega kariere sem že večkrat nudil pomoč tako pri požarih, kakor tudi v delovnih ter prometnih nesrečah, res pa je, da še nisem bil prisoten pri dogodku takšne razsežnosti.

Zaradi vdihavanja dima ste morali v bolnišnico. Kakšno je vaše zdravstveno stanje?

Res je. Bil sem napoten v Splošno bolnišnico Izola, ker sem se nadihal precejšnje količine ogljikovega monoksida, zaradi katerega sem imel kasneje težave z dihanjem. Že pred odhodom v bolnišnico mi je gasilec PGD Piran Slaven Dorić nudil kisik, ker sem čutil omotico in oteženo dihanje. Poleg mene so v bolnišnico sprejeli tudi mojo sodelavko Anno, ki se je prav tako nadihala strupenega dima.

Trenutno sem na bolniškem staležu, dihanje se je izboljšalo, kašljam precej manj, v pljučih me več ne peče, res pa je, da me bolijo vse mišice zaradi naprezanja, ampak saj veste, malo telovadbe ne škodi. (nasmeh)

Kako se na splošno počutite zdaj, ko ste dogodek prespali?

Prvo noč sem zelo slabo spal, ker je takšna situacija zelo stresna, danes se pa počutim dobro. Zelo sem vesel, da sem lahko pomagal tako občanom, kakor tudi gasilcem ter vsem prisotnim na intervenciji. Mestni redarji smo navadno tarča kritik ter žaljivk, vendar si močno želim, da bo prišel dan, da bomo mestni redarji v očeh občanov postali nekaj nepogrešljivega, da bomo postali neizbežni del lokalne skupnosti.

Iz srca sem hvaležen za gasilce PGD Piran, za njihovo odzivnost ter pomoč, gasilcem PGE Koper ter vsem sodelujočim gasilskim društvom, policistoma policijske postaje Piran Mausarju ter Goreli za njuno požrtvovalnost, predvsem pa izredno kolegialnost, policistu iz OKC-ja 113, reševalcem PHE Piran in PHE Izola, doktorjema ter celotni ekipi izolske bolnišnice za takojšnji sprejem ter skrb, ki sva jo bila s sodelavko deležna ter vsem občanom Pirana, ki so pokazali, kaj pomeni biti Pirančan, predvsem pa človek. V četrtek smo vsi pokazali, da smo ljudje lahko zelo timski, samo če si to želimo.

Morda veste, kako je s fantom, ki ste ga pomagali reševati?

Ko smo se ob 22. uri vrnili v Piran, mi je kolega Edi Pekica, pripadnik civilne zaščite, povedal, da je z rešenim fantom vse dobro, zaradi česar se mi je odvalil kamen od srca.

Ob tej priložnosti bi se ponovno zahvalil vsem sodelujočim za ves trud, saj sem mnenja, da timsko delo obrodi sadove.