"Državljan Uzbekistana, rojen leta 1995, je bil aretiran na podlagi suma, da je izvedel napad, ki je zahteval življenje poveljnika enote za radiološko, kemično in biološko obrambo Igorja Kirilova in njegovega pomočnika Ilje Polikarpova," so sporočili preiskovalci.

Dodali so, da je moški priznal, da ga je za umor rekrutirala ukrajinska obveščevalna služba. Za dejanje naj bi prejel 100.000 ameriških dolarjev in možnost življenja v EU. Umor naj bi tudi v živo prenašal.

Po navedbah ruske varnostne službe FSB je 29-letnik obtožen izvedbe terorističnega dejanja, umora ter nezakonite proizvodnje in posedovanja eksploziva, za kar mu grozi dosmrten zapor.

Ruski časnik Kommersant je pred tem poročal, da sta bila v povezavi z umorom aretirana dva osumljenca.

Kirilov je bil v torek ubit v eksploziji, ki je odjeknila pred enim od poslopij na jugovzhodu Moskve. Umrl je skupaj s svojim namestnikom, ko je ob njunem odhodu iz stavbe eksplodirala naprava, podtaknjena v električnem skiroju. Oblasti v Moskvi so dogodek označile za teroristično dejanje in odgovornost zanj pripisale Zahodu.

Združeno kraljestvo je 54-letnega Kirilova oktobra zaradi očitkov uporabe kemičnega orožja v Ukrajini uvrstilo na seznam sankcioniranih oseb. Obtožili so ga tudi, da širi dezinformacije Kremlja.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) pa je poveljnika v ponedeljek obtožila vojnega zločina zaradi uporabe kemičnega orožja v Ukrajini. SBU trdi, da je bilo kemično orožje v državi uporabljeno več kot 4800-krat, odkar je Rusija februarja 2022 začela invazijo v Ukrajini.

Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je sredi novembra sporočila, da je v vzorcih ruskega streliva in zemlje, ki jih je zagotovila Ukrajina, odkrila prisotnost prepovedanega plina CS oziroma solzivca. Gre za vrsto solzivca, ki je bil kot kemično orožje uporabljen na številnih bojiščih, vendar pa je njegova uporaba v vojni prepovedana s konvencijo o kemičnem orožju.