Joe Biden

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih v Ženevi Bathsheba Nell Crocker je v pismu visoki komisarki ZN za človekove pravice Michelle Bachelet zapisala, da imajo ZDA verodostojne informacije, ki nakazujejo, da pripravljajo ruske sile poimenske sezname Ukrajincev, ki bi jih po vojaškem zavzetju "usmrtili ali poslali v taborišča".

Kot še piše v pismu, podatki ameriških obveščevalcev pričajo, da namerava ruska vojska mirne proteste razgnati s pomočjo "smrtonosnih ukrepov", zato se ZDA bojijo, da bo - podobno kot ob prejšnjih ruskih akcijah - prišlo do mučenja. Tarča tega bi bili ljudje, ki bi se uprli Rusom, "vključno z ruskimi in beloruskimi disidenti v izgnanstvu v Ukrajini, novinarji in protikorupcijskimi aktivisti ter ogroženimi skupinami, kot so verske in etnične manjšine ter osebe LGBTQI+".

Ameriški obveščevalci: Polovica ruskih vojakov pripravljenih na napad

Ameriško podjetje Maxar, ki se ukvarja s satelitskimi posnetki, je v nedeljo zvečer v elektronski pošti sporočilo, da najnovejši posnetki potrjujejo več novih namestitev ruskih vojakov in opreme nedaleč od rusko-ukrajinske meje, natančneje v gozdovih in na poljih, ki so od meje oddaljeni od 15 do 30 kilometrov.

Ameriška vlada je sicer že pred tem javnosti razkrila obveščevalne podatke, po katerih naj bi Moskva vojski že pred dnevi ukazala napad na Ukrajino, kar pa ruska stran zanika. Po petkovih navedbah neimenovanega uslužbenca ameriške vlade naj bi bilo kar 40 do 50 odstotkov od skupno 150.000 ruskih vojakov, ki jih je Rusija v bližino meje namestila v minulih tednih, pripravljenih na napad.

Da sta tako Biden kot Putin načeloma pristala na skorajšnje srečanje, pod pogojem da do takrat ne bo prišlo do ruske invazije, je ponoči prva sporočila Elizejska palača.

Macron včeraj dvakrat govoril s Putinom

Gre namreč za izid intenzivne telefonske diplomacije francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je v nedeljo kar dvakrat govoril s Putinom. Po prvem dopoldanskem klicu, ki je trajal uro in 45 minut, je zvečer sledil drugi, ki je trajal približno eno uro. Poleg tega je Macron v nedeljo govoril z Bidnom, pa tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nemškim kanclerjem Olafom Scholzom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom.

Ob tem je, kot so sporočili v Parizu, predsednikoma ZDA in Rusije predlagal vrh o "varnosti in strateški stabilnosti v Evropi", ki bi ga nato razširili še na druge "relevantne akterje". Z Johnsonom pa sta se, kot so sporočili iz londonskega Downing Streeta, strinjala, da bo prihajajoči teden "odločilen" za diplomatska prizadevanja za mirno rešitev ukrajinske krize.

Vladimir Putin

V EU izražajo izjemno zaskrbljenost zaradi nasilja na vzhodu države ter zaradi izkrivljenega ruskega prikazovanja dogajanja. Rusija namreč za nasilje krivi ukrajinsko stran, s čimer želi po navedbah virov pri EU "utemeljiti, česar se utemeljiti ne da - napad na Ukrajino".

Logar na izredno zasedanje Ovse, na dnevnem redu tudi razmere v BiH

Poljsko predsedstvo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je medtem zaradi hitrega poslabševanja varnostnih razmer na terenu za danes sklicalo izredno zasedanje stalnega sveta organizacije o Ukrajini.

Nasilje na vzhodu Ukrajine se nadaljuje

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine ukrajinski vojski danes očitajo nove napade, v katerih sta bili po njihovih navedbah ubiti najmanj dve osebi. V vojaškem obstreljevanju je bil na obrobju mesta Doneck ubit civilist, rudar, ki je bil na poti na delo. V ločenem granatnem napadu je bil ubit pripadnik milice, eden pa je bil huje ranjen, so sporočile sile samooklicane Ljudske republike Doneck. Poleg tega naj bi se v Donecku razstrelil "ukrajinski saboter", ki je skušal podtakniti bombo pri železniški postaji.

Kot so dodali, razmere ostajajo kritične, saj ukrajinska vojska "nadaljuje s poskusi zaostrovanja napetosti in širjenja panike med civilisti", poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Nasilje na vzhodu Ukrajine, kjer konflikt med Kijevom oziroma ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti sicer traja že vse od leta 2014, se je zaostrilo konec prejšnjega tedna. Oblasti Ljudskih republik Doneck in Lugansk so zato v petek pozvale k množični evakuaciji civilistov v sosednjo Rusijo, v soboto pa napovedale splošno mobilizacijo za boj sposobnih moških.

Strani ena drugi očitata kršitve prekinitve ognja, njunih navedb pa ni mogoče neodvisno preveriti, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa. Mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sicer s terena poročajo, da se je nasilje v zadnjih dneh nevarno okrepilo. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je v Rusijo iz Ukrajine do danes pribežalo že več kot 60.000 ljudi.

Zahod z ZDA na čelu sicer opozarja, da je zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine del ruskega scenarija ustvarjanja lažnih provokacij oziroma pretveze za napad na Ukrajino. Za napade naj bi bili tako načeloma odgovorni separatisti ob podpori Moskve, medtem ko ukrajinske enote nanje naj ne bi odgovarjale.