Hrvaški časnik je domnevno tajne lete raziskal s švicarskim raziskovalnim novinarjem Emilianom Bosom in v Zagrebu minulo sredo pričakal eno od letal. Migranti so po navedbah časnika pri sebi imeli naslov enega od zagrebških hotelov, šlo pa je predvsem za mlade moške iz Afganistana, Sirije, Egipta, Iraka in Turčije.

Jutarnji list še piše, da so hrvaške institucije te lete poskušale zanikati, iz švicarskega urada za migracije (SEM) pa so pojasnili, da so letos organizirali 30 takšnih letov v Zagreb, s katerimi so do konca oktobra vrnili nekaj več kot 300 migrantov.

Dobro jutro svima, jesmo došli pameti?
Sad nam tajnim letovima vraćaju sve one koji su ilegalno prešli hrvatsku granicu. Na vrijeme sam upozoravao i slao službene dopise Milanoviću i Plenkoviću da pošalju vojsku na kritične točke na državnu granicu što bi bila i odvraćajuća… pic.twitter.com/KLTlZM2zYq

— Miro Bulj (@MiroBulj) November 25, 2024

Miro Bulj iz hrvaške desne stranke Most, ki se poteguje za predsednika na prihajajočih predsedniških volitvah, ter neodvisna predsedniška kandidatka Marija Selak Raspudić sta v nedeljo zaradi navedb v članku zahtevala takojšen odziv premierja Andreja Plenkovića in notranjega ministra Davorja Božinovića.

V sporočilih z javnost sta ocenila, da takšni leti Hrvaško spreminjajo v evropski center za migrante, Bulj pa je napovedal, da bo, če postane predsednik države, razpisal referendum o napotitvi vojske na državno mejo in o omejevanju tuje delovne sile. Selak Raspudić je medtem sporočila, da bo kot predsednica vztrajala pri močnejši zaščiti meje.

Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve so v nedeljo po objavi članka v sporočilu za javnost zavrnili navedbe o tajnih letih. Pozive politikov pa so označili za politikantstvo in širjenje dezinformacij o migracijah, ki vnašajo nepotrebno paniko in rušijo zaupanje v institucije.

Kot so poudarili, so omenjeni leti najavljeni vnaprej in imajo odobritev oddelka za dublinski postopek na ministrstvu za notranje zadeve. Izpostavili so tudi, da so na zaslonih za prihode prikazani samo komercialni leti, ne pa tudi zasebni in čarterski leti oz. leti, ki ne prevažajo potnikov, katerih prihod ni relevanten za potniški promet.

Do konca septembra je bilo na Hrvaško v skladu s t. i. dublinsko uredbo po navedbah ministrstva vrnjenih skupno 1157 ljudi, ki so jim na Hrvaškem odobrili mednarodno zaščito. Lani je bilo takšnih migrantov 897. Okoli 70 odstotkov se jih je vrnilo s čarterskimi leti, največ pa se jih po navedbah ministrstva vrača iz Nemčije, Švice, Francije, Avstrije, Belgije in Nizozemske.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da je interes prosilcev za mednarodno zaščito, da ostanejo na Hrvaškem do konca postopka, "njihova stvar, vendar jih več kot 90 odstotkov zlorablja postopek za mednarodno zaščito na način, da vložijo prošnjo v vsaki državi članici, v kateri se znajdejo".

Dublinska uredba sicer določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je skladno s kriteriji iz dublinske uredbe za to pristojna.