Pri nas ga največ pridelajo v Strunjanu

Kaki naj bi prišel v Evropo okoli leta 1870, od takrat ga gojijo po skoraj celotnem Sredozemlju. Njegovo botanično ime je Diospyros kaki, kar v stari grščini pomeni 'hrana za bogove'. V slovensko Primorje naj bi prišel pred prvo svetovno vojno in raste povsod, kjer uspevata breskev in vinska trta. Največ ga pridelajo v Strunjanski dolini.

Drevo kakija zraste tudi do 15 metrov visoko. Uspeva v zavetnih legah, v krajih z zmernimi zimami in blagimi poletji, prenese pa tudi kratkotrajne temperature pod –18 stopinj Celzija. Cveti konec maja ali v začetku junija. Iz cvetov nastanejo plodovi, ki jih drevo ohrani le toliko, za kolikor ima na razpolago hranil, ostale odvrže. Da lepo dozori, potrebuje dolgo in toplo jesen.

Kaki je zelo odporen in ga ni treba škropiti s kemikalijami. Če kupimo nezrele plodove, bodo dozoreli pri sobni temperaturi. Zorenje lahko pospešimo tako, da postavimo h kakiju banane in jabolka.

Bogat z vitamini A, B in C

Kaki vsebuje veliko sladkorjev, predvsem glukozo in fruktozo, ter skoraj nič maščob in beljakovin. Vsebuje veliko vitamina C in beta-karotena – provitamina A ter minerale, posebej veliko kalija ter železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen in številne rudnine. Poleg tega vsebuje kompleks vitamina B. Vitamin B1 pretvarja krvni sladkor v energijo, vitamin B2 sodeluje pri presnovi, vitamin B6 krepi obrambni sistem. Vsebuje antioksidante (galokatekine, ketekine), ki preprečujejo vnetja in infekcije, pa tudi vlaknine za boljšo prebavo. V primerjavi z jabolkom ima petkrat več vitamina C in 30-krat več vitamina A.

Vitamina A in C izboljšujeta odpornost. Vitamin A je nujen za delovanje vida, presnovo železa in izgradnjo ter delovanje kože in sluznic. Vitamini B-kompleksa so pomembni pri uravnavanju živčenga in presnovnega sistema, tvorbi rdečih krvnih celic in hormonov, ki vplivajo na razpoloženje in dobro počutje. Vitamin C sodeluje pri tvorbi kolagena, ki je pomemben delovanje kože, zob, žil, kosti in hrustanca. 

Lepotna obrazna maska in piling iz kakija

Zgodba pravi, da se mora grška boginja lepote, ljubezni, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev Afrodita za svojo lepoto zahvaliti kakiju. Z njim naj bi si pomagala do lepše polti in mehkejše kože. Danes je znan recept za obrazno masko, ki ga pripravite tako, da zmešate skupaj žlico skute, žlico medu in kaki. Namažete se po obrazu, vratu in dekolteju.

Za dober piling dodajte grobo mleto kavo in mešanico nanesite na predele telesa, kjer imate težave s celulitom. Kuro ponovite trikrat tedensko v roku treh mesecev.

Kaki je zelo dobra sladica, le sladkorni bolniki morajo biti previdni, saj je primerljiv po energijski vrednosti z bananami, grozdjem in mandarinami. Ureja prebavo, krepi delovanje srca in pljuč, znižuje holesterol, čisti jetra in ledvice, krepi imunski sistem in povečuje odpornost. Deluje antikacinogensko in antimutagensko.