Na seji konference SD o socialnem podjetništvu v Sežani so sprejeli stališče stranke do socialnega podjetništva kot priložnosti za razvoj. V SD želijo, da bi socialno podjetništvo v prihodnje ustvarilo preko deset odstotkov BDP in dalo delo prav takemu odstotku zaposlenih, kot je to povprečje v Evropski uniji.
V Sloveniji predstavljajo prihodki socialnega podjetništva le 1,5 odstotka BDP, kar naj bi se v prihodnje z različnimi spodbudami in zakonsko urejenim okoljem bistveno spremenilo in do leta 2020 približalo evropskemu povprečju, je na seji dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.
Po ministričinem mnenju ni nič narobe, če socialno podjetništvo ustvarja tudi dobičke, čeprav to ni njegov osnovni namen, vendar je potrebno te dobičke ponovno vložiti v razvoj dejavnosti. Socialno podjetništvo je torej priložnost za pravičnejše gospodarstvo, z občutkom odgovornosti za okolico, sočloveka in družbo. Primeri dobrih praks iz razvitih evropskih držav kažejo, da omogočajo socialna podjetja, zadruge in kooperative kakovostnejše življenje svojih članov in zaposlenih ter bistveno prispevajo k razvoju dejavnosti in okolja.
Potrebna je spodbuda
To bi morali doseči tudi v Sloveniji, ob tem da ministrica podpira različne iniciative, ki prihajajo od spodaj navzgor. Spodbudili jih bodo lahko tudi od zgoraj, z ustrezno zakonodajo, pa je prepričana poslanka Andreja Črnak Meglič, ki je bila tudi pobudnica in soavtorica sprejetega zakona o socialnem podjetništvu.
"Vendar bi morali pobudniki odkrivati posamezne bele lise, kar bi kasneje vodilo v razvoj te dejavnosti v določenem okolju," je še prepričana Črnak Megličeva. Veliko belih lis in s tem možnosti razvoja vidi predvsem v socialnem varstvu in pomoči starejšim ter v kmetijstvu, medtem ko bo potrebno na področju gospodarstva storiti še marsikaj.
Prisoten tudi Lukšič
Na začetku seje je zbrane nagovoril tudi predsednik SD Igor Lukšič. Opozoril je, da proces globalizacije v svetu danes poteka v dveh smereh, ključna pa je koncentracija kapitala, kar se intenzivno dogaja v zadnjem času.
"Slovenija je kot majhna država zlasti močno izpostavljena tem pritiskom, da bi, kjer je to le mogoče, multinacionalke in nekatere države, ki podpirajo svoje multinacionalke, državno lastnino ali lastnino kakšnih drugih državnih podjetij pridružili multinacionalkam. In temu rečejo globalizacija, temu rečejo naravni proces. Mi pa dobro vemo, da gre za vprašanje kvalitete življenja, mi smo ustanovili socialno državo, da bomo sami upravljali svoje premoženje in da bomo upravljali s produkti svojega dela," je dejal Lukšič, ki še meni, da bi morali v Sloveniji obdržati več velikih podjetij v slovenski in državni lasti.