Kompleks portoroškega teniškega centra obsega teniški stadion s tribuno s 1600 sedeži in stavbo s trgovinami, lokali ter poslovnimi prostori. V okviru teniškega centra je tudi 13 igrišč s peščeno podlago, štiri igrišča s trdo podlago in dve igrišči pod balonsko konstrukcijo, ki jih v času močnejših padavin zaliva voda. Celotna teniška infrastruktura je v precej slabem stanju in potrebna temeljite prenove, zato bo občina sedaj morala sprejeti odločitev, kako bo prevzete športne objekte sanirala. Po nekaterih ocenah bi sanacija zanemarjenih igrišč s pripadajočo infrastrukturo, v kolikor bi želeli v Portorož ponovno pripeljati vrhunski svetovni tenis, znašala vsaj milijon evrov.  

Piranski župan Andrej Korenika se je po prevzemu županskega mesta znašel v precej nezavidljivi situaciji, ko je moral prerezati gordijski vozel spora med občino in Termami Čatež – spomnimo: le-te so zoper Občino Piran sprožile tožbo zaradi ugotovitve obstoja pogodbe o nakupu teniškega centra –, ter novoizvoljene svetnike prepričati o smiselnosti dokončanja posla. Zdaj je pred njimi odločitev, kako zagotoviti obstoj teniškega centra, ne da bi morali ponovno poseči po zadolževanju.

Ali se lahko v takšnih razmerah računa na skorajšnjo vrnitev vrhunskega tenisa v Portorož? O tem so se na nedavnem srečanju pogovarjali predstavniki Tenis Slovenije in Korenika, ki si želi, da bi slovenska teniška zveza Portorož ponovno postavila na svetovni zemljevid tenisa.

Kot nam je potrdil Gregor Krušič, direktor Tenis Slovenija, so se z županom pogovarjali o možnosti sodelovanja pri ponovni organizaciji mednarodnih turnirjev in večjega števila treningov na nacionalni ravni v Portorožu. Posebej poudarja, da so zainteresirani za izvedbo mednarodnega ženskega turnirja WTA, ki je v Portorož pripeljal najboljše svetovne igralke tenisa.

Zaprtje igrišč, ki je sledilo sporu med piransko občino in družbo Terme Čatež, je imelo za posledico, da so se vse teniške prireditve, ki so bile pred tem redno organizirale od aprila do sredine septembra, preselile v druga središča.

"V času zaprtja smo se preselili v Ljubljano in Koper, obe mesti sta se zelo izkazali; v Kopru smo naleteli na zelo pozitiven odziv občine in bomo sodelovanje nadaljevali. Prav tako z Ljubljano. Vsekakor pa imamo dovolj kapacitet, da lahko ponovno napolnimo tudi Portorož," poudarja Krušič, ki sicer priznava, da je sodelovanje z Mestno občino Ljubljana (MOL) z ekonomskega vidika ugodnejše, kot je bilo v preteklosti s piransko občino, tudi obisk je v Ljubljani bistveno višji. Vendar je lokacija portoroškega teniškega centra izjemna in brez primerjave z drugimi slovenskimi teniškimi centri. "Ob primerni vzpostavitvi infrastrukture se lahko mednarodni turnirji ponovno vrnejo v Portorož," zagotavlja Krušič.

So pa na Tenis Slovenija zanikali, da bi bili pripravljeni prevzeti upravljanje Tenis centra Portorož, saj upravljanje posameznih infrastrukturnih objektov ne sodi v njihovo dejavnost.

Odločitev o tem, kaj želi s svojimi novo pridobljenimi teniškimi kapacitetami početi, bo morala občina Piran sprejeti še v letošnjem letu, če želi že v 2024 pripeljati ponovno v Portorož mednarodne turnirje.