Digitalna vključenost sloni na štirih stebrih - dostopnosti in razpoložljivosti informacijsko-komunikacijske infrastrukture in digitalnih storitev, aktivnega državljanstva v informacijski družbi, zaupanja in občutka varnosti ter digitalnih kompetenc, pri čemer se predlog zakona usmerja predvsem v pridobivanje in krepitev digitalnih kompetenc ter poznavanje prednosti digitalnih tehnologij in storitev, piše v trenutnem osnutku.

Cilji predlaganega zakona so krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije, spodbujanje zanimanja za tehniška znanja, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno), krepitev razumevanja o digitalnih tehnologijah in njihovi odgovorni ter varni uporabi.

Med cilji so tudi pridobivanje in dvig ravni osnovnih digitalnih kompetenc prebivalstva, da bi imelo osnovne digitalne kompetence do leta 2028 vsaj 80 odstotkov prebivalstva v Sloveniji, starega med 16 in 74 let, dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc višjih ravni zahtevnosti, povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo specialne digitalne kompetence, in zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju. Želja sta tudi dvig podjetnosti v povezavi z digitalnimi kompetencami in razvoj na digitalnih kompetencah temelječega podjetništva.

Spodbujanje digitalne vključenosti bo sistematično in načrtovano. Po osnutku zakona bi se na vsaki dve leti izvedla analiza digitalne vključenosti, na podlagi katere bi se sprejel načrt ukrepov spodbujanja digitalne vključenosti. Podrobnejšo vsebino analize in načrta bo določila vlada z uredbo.

Ukrepe bodo prilagajali glede na ciljne skupine

Osnutek zakona deli prebivalstvo na osem ciljnih skupin, ki so jim ukrepi spodbujanja namenjeni: predšolski otroci, šoloobvezni otroci, dijaki, študenti višješolskih in visokošolskih programov, učitelji na vseh izobraževalnih stopnjah, odrasli in upokojenci. Kot piše v osnutku, je členitev skupin potrebna, da se ukrepe lahko prilagaja specifičnim potrebam posamezne skupine prebivalstva.

Med ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti osnutek zakona predvideva spodbude za dvig digitalnih kompetenc, promocijo digitalnih kompetenc, digitalnih tehnologij in njihove rabe ter spodbude za nakup računalniške opreme. Spodbude za dvig digitalnih kompetenc se bodo izvajale s subvencijami izvajalcem različnih vrst izobraževanj in usposabljanj, namenjenih različnim ciljnim skupinam za pridobitev ali ohranitev različnih ravni digitalnih kompetenc.

Spodbud za dvig digitalnih kompetenc bodo ciljne skupine deležne tudi prek ukrepov resornih ministrstev, ki jih bodo ti načrtovali v svojih politikah, pri oblikovanju katerih bo s priporočili in mnenji sodeloval tudi organ, pristojen za informacijsko družbo.

Med ukrepe promocije digitalnih kompetenc, digitalnih tehnologij in njihove rabe sodita naročanje izobraževalnih in promocijskih kampanj ter subvencioniranje promocijskih projektov.

Digitalni bon v vrednosti 150 evrov

Medtem se bo nakup računalniške opreme po predlogu spodbujal z digitalnim bonom. Vlada bo z uredbo določila ciljne skupine, morebitne posebne pogoje za njegovo pridobitev, vrednost in čas veljavnosti vsakokratnega digitalnega bona, računalniško opremo, nakupu katere je vsakokratni digitalni bon namenjen, in druge podrobnosti.

Zaradi izjemnega povečanja potrebe po digitalni vključenosti, ki ga narekujejo zaostrene razmere pandemije covida-19, bi se prvi digitalni bon izdal že na podlagi te zakonske rešitve.

Bon za nakup v zakonu določene računalniške opreme bo glede na osnutek vreden 150 evrov, deležni ga bodo otroci zadnjega razreda osnovne šole, dijaki srednjih šol, študenti naravoslovnih in tehniških študijskih programov ter pripadniki ciljnih skupin odraslih in upokojencev, ki se bodo v letu 2022 udeleževali subvencioniranih izobraževalnih programov.

Komentarji na predlog zakona so mogoči do 23. januarja, še izhaja iz objave na eUpravi.