Kot je pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je predlog novele prvega protikoronskega zakona, ki ga je v sredo sprejela vlada, odpravil številne nejasnosti, hkrati pa pomembno razširil krog upravičencev do pomoči.

V prihodnosti se bo po njenih besedah verjetno še pokazalo, da je kakšna kategorija državljanov ostala zunaj zakona, že zdaj je denimo jasno, da se ukrepi, četudi je predvideno t. i. krizno nadomestilo za vse, ki bodo delo izgubili v času epidemije, ne nanašajo na brezposelne, ki so delo izgubili pred njo in zdaj ne prejemajo ne nadomestila za brezposelnost, ne socialne pomoči, ne kakšnega izrednega dodatka, službo pa bodo v teh razmerah zelo težko dobili.

Veseli pa jo, da je v predlagani noveli jasno zapisano, da bodo brezposelni občasna in začasna dela v kmetijstvu opravljali le na prostovoljni osnovi in da zaslužek s tega naslova v višini do 400 evrov ne bo vplival na njihovo nadomestilo za brezposelnost in socialne transferje.

Ob tem je Jerkičeva priznala, da glede rešitev za zasebni sektor ni česa posebej glasno kritizirati, saj so vključene celo kategorije, na katere tudi sami niso bili pozorni.

V tej luči je pozdravila odločitev, da bodo lahko institut čakanja na delo v prihodnje koristila še invalidska podjetja, pa novo določbo, ki predvideva sankcioniranje delodajalcev, ki delavcem, ki delajo v tveganih razmerah, ne bodo izplačali predpisanega kriznega dodatka v višini 200 evrov.

Prav tako se strinja z rahljanjem splošnih pogojev za koriščenje instituta čakanja na delo. Do pomoči bodo namreč po novem upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije na letni ravni upadli za več kot 10 odstotkov. Trenutno je ta delež določen pri 20 odstotkih.

Drugače pa je z ukrepi v javnem sektorju. Socialni dialog pri usklajevanju naj bi bil slab, prav tako naj ne bi bilo pravega sodelovanja z matičnim ministrstvom.

"V javnem sektorju so ostale problematične rešitve v zakonu, po katerih se vprašanje delovnega časa, razporejanja, nagrajevanja ureja z uredbo, enostranskim aktom vlade, kar na nek način zelo odstopa od zdaj veljavnih načinov urejanja delovnih razmerij," je poudarila Jerkičeva.

Je pa po njenih besedah vendarle prišlo do izenačitve javnih uslužbencev z zaposlenimi v zasebnem sektorju pri nadomestilu za čakanje, tako da nikjer ne more biti nižje od minimalne plače.

Ob tem je sindikalistka opozorila, da smo se do zdaj ukvarjali z zdravstvenim vidikom epidemije, medtem ko se bomo v prihodnje z njenimi gospodarskimi učinki in posledicami na trgu dela. To že potrjuje dogajanje v Gorenju, kjer naj bi delo izgubilo 1000 ljudi. Kot je spomnila, avtomobilska industrija denimo še vedno ne dela.

V tej luči se boji, da imajo prav tisti, ki opozarjajo, da je vlada za pomoč podjetjem za pokrivanje plač zaposlenih predvidela premalo sredstev. Če teh namreč ne bo dovolj, bodo delavci pristali na cesti. "Imam občutek, da nas po 1. maju čaka val prijav na zavod za zaposlovanje," je opozorila.

Kar se tiče institucionaliziranega socialnega dialoga, pa pričakuje, da bo zaživel maja. Tretji paket ukrepov bi tako že moral obravnavati Ekonomsko-socialni svet, je sklenila.