Vsi organi nacionalne varnosti ugotavljajo obstoj skrajnih skupin v Sloveniji, tako "levih kot desnih kot verskih". Za zdaj pri nas sicer predstavljajo nižjo stopnjo tveganja za državno varnost, kljub temu pa strokovna javnost ugotavlja, da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora in učinkovitega ukrepanja zoper njihovo delovanje, je vsebino poročila povzela predsednica komisije.

Po njenih besedah bi bilo zato treba razmisliti o posegih v obstoječo zakonodajo. Uveljaviti je treba prakso odkrivanja in preprečevanja ter učinkovitega pregona in kaznovanja takšnih dejanj. Za spremembe zakonodaje pa je ključna ugotovitev, da v Sloveniji nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma, ugotavlja Dimitrovska.

Nova definicija ekstremizma

Komisija je zato ponudila svojo definicijo. Ekstremizem opredeljuje kot "izraz, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi zakoni ter nezapisanimi normami države, ki so skrajno nestrpne do drugih, zavračajo demokracijo kot sredstvo vladanja in načina reševanja težav, in ki ne nazadnje zavračajo veljavni družbeni red".

Iz te definicije bi lahko izhajala tudi nova zakonodaja, ki bi morala zagotoviti učinkovitejši pregon skrajnih gibanj. Kot je pojasnila predsednica komisije, gre med drugim za spremembe na področju kazenskega zakonika, policijskih pooblastil ter varstva javnega reda in miru.

Za sejo DZ je komisija pripravila tudi dva sklepa. S prvim bi DZ ugotovil, da se ekstremizem krepi tako na ravni Evropske unije kot tudi v posameznih državah članicah, pri čemer Slovenija ni izjema. Z drugim pa bi DZ predlagala, naj pristojnim organom naloži pripravo prenovljene zakonodaje.

Koalicija za, opozicija proti …

Vsebino poročila in predlagane sklepe so v razpravi podprli predstavniki koalicijskih strank, medtem ko so opozicijski že ob razpravi o poročilu na pristojni komisiji k njemu podali ločeno mnenje, tudi danes pa so ga ocenili kot vsebinsko nezadostnega.

Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi opozorili na različne pojavne oblike ekstremizma, pri čemer so se strinjali, da so vse vrste ekstremizma nesprejemljive. Poslanec PS Jerko Čehovin je med drugim poudaril, da moramo kot družba vzpostaviti nično stopnjo tolerance do nasilnega ravnanja skrajnih gibanj.

Nekoliko manj pa so si bili poslanci enotni v razpravi o poročilu. Poslanec SDS Dragutin Mate je opozoril, da je delo komisije o skrajnih skupinah pred njo opravila že komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, prav tako je predlagala spremembe zakonodaje, a jih je pristojno ministrstvo takrat zavrnilo.

Besedilo je namenjeno lahkotnemu branju

Besedilo vmesnega poročila je namenjeno lahkotnemu branju, posebne dodane vrednosti pa nima, je ocenil Franc Pukšič (SLS). Namen ustanovitve komisije je po njegovem mnenju diskreditacija političnih nasprotnikov, s katero želijo pokazati, da je slovenska desnica povezana z desnimi ekstremisti. Z njim se je strinjal tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.

Poslanec DeSUS Ivan Hršak je na drugi strani ocenil, da je komisija dobro opravila svoje delo in bo vmesno poročilo dobra podlaga za morebitne zakonodajne spremembe. Poslanka SD Ljubica Jelušič je dodala, da problematike skrajnih skupin ne bi smeli potiskati na obrobje. Branko Kurnjek (DL) pa je v svoji razpravi med drugim opozoril na problematiko sovražnega govora na spletu.