"Ohranjanje splošne materialne avtentičnosti je temelj varstva kulturne dediščine, zato je izdelava podrobne dokumentacije obstoječega stanja zaščitenih stavb izjemno pomembna. Dobra dokumentacija omogoča tako natančno planiranje prenove kot tudi pregled nad prvotnim stanjem stavb, ki je posebej pomemben v primeru, da je pozneje nujen povratek v prvotno stanje. InnoRenew CoE z najsodobnejšo in najnatančnejšo razpoložljivo tehnologijo – z uporabo 3D-skenerja – v Servitskem samostanu trenutno izvaja dokumentacijske aktivnosti. Tak skener lahko določen notranji ali zunanji prostor posname in pretvori v digitalni 3D-model," pojasnjuje Tim Mavrič, raziskovalni asistent v InnoRenew CoE in doktorski študent programa Upravljanje kulturnih virov in arhivov na UP Fakulteti za humanistične študije.

Prvi podatki o spregledanem arhitekturnem dragulju izjemne zgodovinske vrednosti v koprskem starem mestnem jedru segajo v 12. Stoletje, ko se je leta 1135 skupina benediktinskih menihov naselila v hišah ob cerkvi Sv. Martina, kjer so oblikovali majhno redovno skupnost. Ko so Genovčani, ki so bili v vojni z Benetkami, leta 1380 napadli Koper, je bila uničena tudi ta skupnost.

Leta 1453 so poškodovani kompleks dodelili servitom, ki so zgradili nov križni hodnik v slogu beneške gotike, leta 1521 pa so se lotili gradnje velike nove cerkve na severu, ki je bila dokončana leta 1606. S samostanom so jo povezali preko dveh novih kril, s tem pa so oblikovali drugo notranje dvorišče. Poleg dveh dvorišč ima na zadnji strani tudi velik vrt. Po površini je to največji objekt v mestnem jedru in tudi edini ohranjen samostan servitskega reda v Sloveniji s statusom spomenika državnega pomena.

Južno notranje dvorišče samostana delno zamejujeta dva kraka križnega samostanskega hodnika (pogled na severni krak).

Samostan so ukinili leta 1772, redovniki so ostali v njem do 1792. Da bi dobili javno bolnišnico, so vanj nameravali preseliti nekdanji hospic Sv. Nazarija, a jim zaradi politične nestabilnosti povezane z Napoleonovimi vojnami, to ni uspelo. Tako se je nekaj let v samostanu nahajala vojaška bolnišnica, v cerkvi pa je bil zapor. Leta 1810 se je v stavbo vselila javna bolnišnica, v cerkvi pa so uredili vinsko klet.

Pod drugi svetovni vojni so v stavbi uredili porodnišnico s pediatričnim in ginekološkim oddelkom, cerkev je služila za skladiščenje pohištva. Leta 1962 je skladišče oziroma cerkev pogorela. Ruševine so odstranili in postavili otroško igrišče. Porodnišnica z bolnišničnimi oddelki se je izselila leta 1996, do leta 2003 pa je v pritličju še delovala metadonska ambulanta. V 17 letih, odkar je popolnoma prazna, je stavbo močno načel zob časa.

Zapuščena zgradba edinega ohranjenega servitskega samostana v Sloveniji stoji na skalnatem platoju nad starim koprskim pristaniščem na Santorijevi ulici.

Arheološka izkopavanja leta 2011 so razkrila izjemne najdbe: v nekaj metrih globine so našli vzorce črno-belega mozaika, prekritega s plastmi razpadlega ometa in barvnih pigmentov, ki se rabijo pri izdelavi fresk, ter z razpršenimi zaplatami hidrofobne malte, ki je bila pogosta v starorimskih hidravličnih sistemih. Arheologi so zaključili, da se pod samostanom nahaja prestižna rimska vila iz 1. stoletja našega štetja.

3D-model omogoča tudi sprehajanje skozi stavbo v virtualnem svetu. Na sliki črno-beli 3D-model, pogled s križnega hodnika proti vhodu v stavbo.

Naprava za zaznavanje razdalj objektov in površin iz izbrane postaje v prostoru uporablja lasersko tehnologijo, njegova dvojno vrtljiva glava pa lahko snema prostor v vseh smereh. Rezultat je 'oblak točk' v 3D-digitalnem koordinatnem sistemu. Z veriženjem posnetkov je mogoče doseči natančen 3D-model določene stavbe, ki omogoča enostavno merjenje realnih razdalj in proporcij ter predstavlja temelj za izdelavo informacijskega modeliranja gradenj (BIM).

Nastajajoči 3D-model stavbe.

Natančen 3D-model Servitskega samostana bo omogočil proučevanje različnih stavbnih parametrov, vključno z volumni materialov, deformacijami stropov in podobno.

3D-model omogoča, da stavbo vidimo v različnih prerezih in pogledih.

Spomeniško zaščitene stavbe imajo zapletene zgodovine, ki so odraz stoletij povečav in predelav. Zgodovinski razvoj posamezne stavbe mora biti dobro znan že pred samo prenovo, a ker so znaki zgodovinskega razvoja stavbe velikokrat skriti očem, jih je treba šele odkriti. To je mogoče doseči s stavbno analizo ali 'bauforschungom', ki pri odkrivanju stavbne zgodovine običajno terja uporabo invazivnih metod. Vrsta sodobnih tehnologij pa omogoča neinvazivno raziskovanje. Ena izmed teh je termografija, pri kateri se s termičnimi kamerami vizualizirajo razlike v toplotni prevodnosti gradbenih materialov, kar lahko razkrije skrite strukture pod ometi ali drugod v stavbah.

Termografske raziskave Servitskega samostana so bile že opravljene, vendar bodo morda potrebne še dodatne tovrstne raziskave. V tem primeru bo InnoRenew CoE uporabil svojo novo visokozmogljivo termično kamero, ki lahko pogleda globlje v strukturo stavbe in razkrije, kar starejši inštrumenti niso zmogli. Delo, ki ga opravlja InnoRenew CoE, ne bo prispevalo le k prenovi stavbe, temveč tudi k celoviti digitalizaciji stavbe, ta pa bo podlaga za morebitno postavitev objekta v virtualno okolje, po katerem se bodo lahko sprehodili tudi zunanji obiskovalci.