Množični pojav klobukov v Trstu.

"Spada med ožigalkarje. V svojem življenjskem ciklu ima pritrjeno (polip) in planktonsko - plavajočo fazo (meduza). Poleg rebrače predstavljajo klobučnjaške meduze želatinozni plankton. Morski klobuk se hrani s planktonom in lahko zraste precej velik, do 0,5 m premer klobuka," razlaga dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje.

Množično pojavljanje je del njihovega življenjskega cikla. V letih, ko se pojavijo, povzročijo največ škode ribičem, ker ne morejo loviti. Se pa zaradi porušenega ravnovesja v morju pojavljajo vedno pogosteje.

"Od leta 2002 mislim, da ni bilo leta, ko se ne bi pojavili. Kakšno leto jih je več, ali pa jih zaradi intenzivnejšega opazovanja več zabeležimo. Meduze nastanejo iz polipov, ki brstijo že tedne nazaj, preden opazimo meduze," pravi Ramšakova.

Točnega odgovora, zakaj jih je tako veliko, znanost še nima. Predpostavlja se, da so prave razmere v morju za njihovo namnožitev, na primer, na voljo je dovolj hrane.

"Zadnje dni opažamo v našem morju velike jate morskih klobukov, zaradi katerih ribiči redko zapuščajo mandrače. Pravijo, da je mreže včasih celo nemogoče izvleči iz vode," so danes na družbenem omrežju Facebook zapisali na Občini Izola.

"Razlog, da se jih toliko zadržuje ob obali, gre pripisati morskim tokovom, ki jih prinašajo. Sami namreč ne morejo spremeniti smeri," pojasnujejo morski biologi. 

Kot so še dodali, klobučnjaki ob obali pogosto poginejo, ker ne najdejo druge poti.