V Sloveniji pojemo čedalje več zelenjave. Leta 2019 smo za prehrano porabili skoraj 246.000 ton zelenjave oz. blizu 118 kilogramov na prebivalca. Posamezen prebivalec je porabil povprečno skoraj 50 odstotkov več zelenjave kot v letu 2000.
SLOVENCI SMO POSTALI LJUBITELJI ZELENJAVE, POJEMO JE ZA 50 ODSTOTKOV VEČ: Presenečeni boste, česa pridelamo največ
Slovenija
Pridelava zelenjave ne zadostuje potrebam po njej, pojemo je več, kot je v državi pridelamo. Stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2019 je bila namreč 43-odstotna. V zadnjih 20 letih je bila najnižja v letu 2010, ko je bila 30-odstotna, medtem ko je bila najvišja v letu 2000, ko je bila 47-odstotna.
Kmetijska gospodarstva so leta 2019 pridelala nekaj več kot 120.000 ton zelenjave, od tega največ belega zelja, in sicer približno 19.300 ton, kar je predstavljajo 16 odstotkov vsega pridelka zelenjave. Pridelek solate se je ustavil pri okoli 13.000 tonah, čebule je bilo za okoli 10.000 ton, paradižnika 9000 ton, bučk pa okoli 6700 ton.
Korenčka je bilo na kmetijskih gospodarstvih pridelanega okoli 5500 ton, rdeče pese nekaj manj kot 5000 ton, paprike približno 4200 ton, kumar 2400 ton, stročjega fižola skoraj 2000 ton, cvetače in brokolija nekaj več kot 1800 ton, pora pa nekaj več kot 1100 ton.
Stopnja samooskrbe s sadjem je bila po letu 2000 najnižja v letu 2017, ko je bila letina zelo slaba in je bila stopnja samooskrbe 15-odstotna, medtem ko je bila najvišja v letu 2000, ko je bila 66-odstotna.
V intenzivnih sadovnjakih je sicer največ prostora namenjenega pridelavi jabolk. V letu 2019 so jablane predstavljale 76 odstotkov vseh sadnih dreves, rasle pa so na 54 odstotkov površine intenzivnih sadovnjakov. Tudi pridelek jabolk je bil med vsemi sadnimi vrstami najtežji, obrodile so skoraj 24 ton jabolk na hektar.