Slovenija se nahaja na presečišču štirih svetov – slovanskega, germanskega, romanskega in sredozemskega – zato bi se lahko reklo, da smo Slovenci na določenem geografskem in zgodovinskem "prepihu". To smo spoznali tudi zaradi pritiskov germanskega in romanskega sveta skozi zgodovino, še posebej med drugo svetovno vojno. Šele ne tako daleč nazaj smo dobili svojo državo, ki jo bomo lahko obdržali zgolj v primeru, če bomo dovolj vlagali v svoje znanje. Nizozemci pravijo, da jih je zgolj 17 milijonov in da morajo zato dobro poznati svet. Torej bi morali Slovenci, kot še precej manjši narod, še toliko bolj poznati svet. Pa je res tako?

Možno je reči, da bi Slovenci na splošno morali postati bolj razgledani, kajti svet ne sega zgolj do Avstrije, Italije, Hrvaške in širše Evropske unije. V naši neposredni soseščini, zgolj čez Sredozemsko morje, je arabski oziroma muslimanski svet, poleg tega pa se središče ekonomske dejavnosti v svetu seli v Evrazijo, kjer so Kitajska, Indija, Rusija in druge pomembne države. Kitajska gradi novo svilno cesto, ki bo segla vse do Evrope; njen pomorski del bo v Evropo prišel skozi grško pristanišče Pirej, Kitajci pa se pogovarjajo tudi s pristaniščem v Trstu, tako da se bo moralo temu dogajanju prilagoditi tudi koprsko pristanišče.

Zaradi procesa globalizacije svet postaja zmeraj manjši – tako na primer zaradi tega, ker Kitajci pojejo ogromno svinjine, po vsem svetu, tudi v Sloveniji, dihamo vse slabši zrak. Koliko slovenska mladina, vsaj v najbolj grobih obrisih, pozna svetovne države, kontinente, religije in svetovna dogajanja?

Po končanem predavanju bo na kratko predstavljen tudi magistrski študijski, program druge stopnje Politologija - mednarodni odnosi in gospodarska diplomacija.