SLOVENIJA PO STOPNJI UMRLJIVOSTI NE IZSTOPA: "V prvem valu smo bili uspešni, ne pa tudi v drugem"

Slovenija

Države so v boju z epidemijo covida-19 ubrale različne strategije testiranja na okužbo z novim koronavirusom, zato podatki o stopnjah smrtnosti na mednarodni ravni med seboj niso primerljivi. Prav tako v pandemiji glede na vmesne podatke še ne moremo sklepati o končni oceni, opozarja zdravstvenega stroka.

Epidemiologinja Alenka Kraigher je na včerajšnji novinarski konferenci Slovenskega zdravniškega društva in Slovenske medicinske akademije pojasnila razliko med smrtnostjo in umrljivostjo. Slednja kaže pogostost smrti v določeni populaciji in v določenem časovnem obdobju in je standardizirana glede na število prebivalcev. Smrtnost, ki je izražena v odstotkih, pa je delež umrlih med zbolelimi in kaže verjetnost, da zaradi bolezni umremo.

Smrtnost v Sloveniji po podatkih do 14. decembra (ob 96.745 potrjenih okužbah z novim koronavirusum in 2107 smrtih bolnikov s covidom-19) znaša 2,2 odstotka, je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Noč.

Marko Noč

Število smrti zaradi covida-19 je zelo odvisno od definicije, ki se med državami razlikuje in zato ne odraža uspešnosti spopadanja z epidemijo. Sliko učinkovitosti spopadanja zdravstvenega sistema z epidemijo da le primerjava skupne smrtnosti s preteklimi leti in ostalimi državami, je poudaril Noč.

Po njegovi oceni je bila Slovenija uspešna v prvem valu, ne pa tudi drugem. Smrti covidnih bolnikov v intenzivni enotah predstavljajo manjši del umrljivosti bolnikov s covidom-19, in sicer manj kot 15 odstotkov. Podatki o smrtnosti v intenzivnih enotah so za prvi val vsaj primerljivi z zahodno Evropo, za drugi val pa zaključek ni mogoč, saj je še v polnem razmahu.

Kot je pojasnil Noč, pri bolniku s potrjeno okužbo te kot vzroka ali povoda smrti ni možno izključiti. Pri zdravi osebi, ki se okuži in umre, je covid-19 jasen vzrok smrti, pri bolniku s spremljajočimi boleznimi, ki se okuži in umre, pa je covid-19 vsaj povod smrti, saj se je zaradi drugih bolezni telo izčrpano za spopad z virusom. Verjeten povod smrti pa je covid-19 pri bolniku v terminalni fazi spremljajoče bolezni, ne glede na pričakovano smrt v relativno kratkem času.

Družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič pa je opozorila, da bolniki zaradi strahu pred okužbo ostajajo doma. Bojijo se tudi, da bo trend povečane umrljivosti vztrajal tudi zato, ker so se ustavile preventivne dejavnosti, prav tako je omejeno vodenje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
4ugoketo |  17 .12. 2020 ob  07: 17
lari fari. statistika kaže na neuspešen pristop epidemiji!
ni opravičila. DSO
samo delež sredstev, ki ste jih dali za teste, maske in nuporabne respiratorje
bi lahko vložili v domove in bi imeli
10x manj hudo bolnih in mrtvih
600.000 testov po koliko evrov?