Da so za krizo najbolj odgovorne politične stranke, je menilo 37 odstotkov anketiranih, za 33 odstotkov vprašanih so to bankirji in banke, za 15 odstotkov državne institucije, za 10 odstotkov pa menedžerji.

Glede nadaljnjega razvoja gospodarskega položaja Slovenije anketiranci niso optimistični. Da se bo v prihodnjih 12 mesecih poslabšal, jih je odgovorilo 50 odstotkov. Tretjina, 33 odstotkov, jih pričakuje, da bo položaj ostal nespremenjen, medtem ko jih 16 odstotkov pričakuje izboljšanje gospodarskega položaja.

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so izboljšanje pogosteje od drugih izpostavili podporniki NSi (37 odstotkov) in najmlajši anketiranci, stari od 18 do 25 let (32 odstotkov). Naslednja starostna skupina, od 26 do 35 let, pa se je izkazala za najbolj pesimistično, saj jih v tej poslabšanje pričakuje 70 odstotkov.

Eno ključnih vprašanj pri reševanju krize je reševanje bančnega sistema

Vlada poudarja, da bo Slovenija ta problem rešila sama, pogosti pa so pomisleki, da bo potrebovala pomoč EU. Anketiranci pritrjujejo tem pomislekom. Tri četrtine, 76 odstotkov, jih namreč pričakuje, da bo država za rešitev problema bančnega sistema potrebovala pomoč EU. Da bo problem rešila sama, jih meni 21 odstotkov - to so pogosteje od drugih menili podporniki SD (35 odstotkov) in upokojenci (30 odstotkov).

A možnost prihoda trojke (predstavnikov Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke) javnosti ne gane prav dosti - 73 odstotkov anketiranih se namreč ne boji njenega prihoda, medtem ko je strah izrazilo 24 odstotkov vprašanih.

Večina vprašanih, 63 odstotkov, je menila, da Slovenija potrebuje postopne in premišljene reforme. Za hitre in radikalne strukturne reforme se jih je zavzelo 33 odstotkov, dva odstotka vprašanih pa sta menila, da bistvene spremembe niso potrebne. Zaposleni pogosteje kot drugi podpirajo hitre in radikalne reforme (41 odstotkov).

Sodelujoči v tokratni anketi so izrazili precejšnje nezadovoljstvo nad stanjem demokracije v državi. Nezadovoljnih jih je 32 odstotkov, medtem ko jih 29 odstotkov sploh ni zadovoljnih, 31 odstotkov pa ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih. Da so s stanjem demokracije zadovoljni, jih je menilo osem odstotkov, zelo zadovoljen pa ni prav nihče.

V anketi - Delo Stik jo je za Delo opravilo 23. in 24. oktobra - je sodelovalo 404 odraslih državljanov.